MEDNARODNA KOMISIJA ZA PLEZALSKE VRVI
(Zasedanje v Parizu 1962)
Lani je Mednarodna komisija za plezalske vrvi pri Internacionalni uniji alpinskih asociacij (UIAA) zasedala v Parizu. Gostitelj je bil Club Alpin Français. Navzoče so bile vse alpske države in še Anglija ter Belgija (prvič) z uradnimi delegati in z mnogimi producenti modernih vrv ter alpinistični strokovnjaki kot opazovalci. Svojo navzočnost sta najavili tudi Poljska in Češka, toda na zasedanju žal ni bilo ne delegatov, ne pojasnila o izostanku. Zasedanje je odprl dolgoletni predsednik UIAA Egmond d’Arcis. Takoj uvodoma je sporočil stališče skupščine UIAA, da si njena komisija za vrvi sme kraj in čas sestankov glede na specifičnost svojega dela izbirati po volji, da pa je vedno dobrodošla hkrati s skupščino UIAA. Na skupščini je bila vrsta referatov. Važna sta predvsem E. Kosmatna (Avstrija) referat o preizkusih staranja in obrabe plezalskih vrvi z uporabo sredstev matematične statistike, orožjem kar prevelikim za take cilje; dalje F. Solarija (Anglija) o novih polimerih (polietilen in polipropilen) in njihovi uporabnosti za plezalske vrvi. Napovedan je nov še za 60% boljši najlon, tako da bo klasični terpolimer vladal na področju plezalskih vrvi še naprej, dokler ne pride res kaj revolucionarno novega. Vrvi iz drugih slabših polimerov naj bi barvali drugače kot najlonske oziroma pei’lonske. Kosmatna je referiral tudi o avstrijskem sistematičnem preizkušanju vponk, ki je dalo novo vprav izredno konstrukcijo s trdnostjo kar 4580 kp in težo le 140 g, pa tudi pokazalo nevarne šibkosti mnogih znanih izdelkov. Na podlagi referatov, ki se sedaj, ko je problem perlonskih vrvi in njihovih preizkusov končno in dokončno rešen, nanašajo na ostale člene varovalnega sistema (človek, vponka, klin, vrv, skala ali led oz. sneg), je komisija sklenila razširiti svojo aktivnost na celotni varovalni sistem. V ta namen se je predvsem preimenovala v UIAA, komisija za študij varovanja v gorah (UIAA Commission pour l’Etude de l’assurance en montagne — Kom-mision der UIAA zum Studium der Seilsicherung im Gebirge). Dalje je glede na številne nove naloge svoje delo porazdelila z zadolžitvami ad personam na vrsto podsekretariatov in to zaenkrat:
1. vponke (karabinerji) in kline (Velika Britanija),
2. pravna vprašanja (Švica),
3. konopljene vrvi (Francija),
4. statistiko nesreč, ki jim je bil vzrok material (v zvezi z IKAR — Francija),
5. obraba vrvi in trganje na ostrih robovih (Avstrija),
6. način varovanja (Jugoslavija),
7. načine navezovanja (Nemčija),
8. vzdrževanje vrvi (Velika Britanija),
9. osnovne fizikalne raziskave (Belgija),
UIAA bo poskrbela, da bo vsaka od njenih članic (21 držav s 30 združenji) določila v komisijo svojega »zveznega oficirja«. Sprejet je bil tudi predlog podpisanega, naj bi izvršili tudi vrsto primerjalnih meritev z enimi ter istimi vrvmi na Doderojevih aparaturah v Stuttgartu, na Dunaju, v Švici, Franciji, itd. pa tudi na originalni jugoslovanski (utežno nihalo univerze v Ljubljani, prof. ing. Avsec.) Tako bi ugotovili hkrati eventualna sistematična medsebojna odstopanja in hkrati raztros (dispersijo) v rezultatih kot posledico lastnih nenatančnosti preizkusnih aparatur in neenakomernosti v fabrikaciji preizkušanih vrvi. Naloga je bila zaupana Avstriji. Uradni banket je končal zaslužni in dolgoletni predsednik FFM Lucien Devies. Poudaril je vlogo ustanoviteljev komisije (žal že umrli prof. Dodero, Avčin na Bledu, UIAA l. 1951) in prispevek komisije k enotnosti Evrope oz. sveta nasploh. V imenu delegatov je spregovoril podpisani in podčrtal kulturno vlogo ter važnost dela komisije za tako čez vse meje segajočo kulturno dejavnost, kot je alpinizem.
Prihodnje zasedanje bo na povabilo Zapadne Nemčije v drugi polovici oktobra 1963 na Zugspitze (Hotel Schneefernerhaus). Sekretarji novih podkomisij bodo tam že poročali o opravljenem delu in doseženih rezultatih.
Dr. ing. France Avčin
SESTANEK načelnikov AO 10. januarja 1963 v Ljubljani je bil zelo slabo obiskan. Udeležili se ga predstavniki 11 AO (čeprav imamo v Sloveniji 24 AO s 400 bolj ali manj aktivnih alpinistov). Poleg predstavnikov AO Kamnik, Kranj, Ljubljana matica, Železničar, Domžale, Maribor, Obrtnik, Celje, Medvode, Litostroj in Akademskega AO so bili na sestanku navzoči 4 člani komisije za alpinizem. UO PZS je zastopal tov. Tone Bučer.
Iz poročila načelnika komisije za alpinizem tov. Janka Mirnika o delu v preteklem letu je bilo razvidno, da so nekatere naveze dosegle v inozemskih gorah izredne uspehe kljub minimalni podpori, predvsem na lastne stroške. Zal pa v poročilu ni govora o vzponih v domačih gorah, kar pa je še vedno osnova našega alpinističnega udejstvovanja. V preteklem letu je komisija organizirala po en zimski tečaj, letni tečaj, tabor in smučarski pohod. Pri izvedbi zimskega tečaja je finančno pomagala JLA. Oprema alpinistov, predvsem vrvi so dotrajale. Vrvi domače proizvodnje alpinistom ne ustrezajo, tujih ni mogoče nabaviti. Žal v preteklem letu niso bili zavarovani vsi AO.
Po poročilu se je razvila debata o težavah in bodočem delu alpinistov. Govorilo se je, da bo zaradi neui-ejenega materiala in finančnih težav težko pripraviti izdajo plezalnega vodiča v ciklostirani obliki, da bo treba izvesti začetniški zimski tečaj v zveznem merilu, za katerega je finančna sredstva prispevala JLA, in zavarovati alpiniste za l. 1963.
Ker smo dobili odobren je odločilnih forumov za odpravo na Kavkaz, bo treba v l. 1963 sodelovati s komisijo za odprave in urediti to odpravo z zamenjavo. Za delo v UO PZS so bili predlagani od alpinistov tovariši Tone Škarja, dr. Daro Dolar, Janko Mirnik in ing. Pavle Šegula. Za odlikovanje in nagrado so bili predlagani alpinisti Barbka Lipovšek, Peter Ščetinin, Tone Sazonov, Brane Pretnar, Milan Valant, Tomaž Ažman, Franc Ekar in Srečo Travnik, ki so izvršili uspešno vzpone v V. Cini, Matterhornu in Mt. Blancu.
Na zaključku sestanka je bila izvoljena nova komisija za alpinizem, ki jo sestavljajo Marjan Keršič-Belač, ing. Edo Pišler, Janez Duhovnik, Tone Jeglič, Krušic Janez, Ekar France in Elč Prezelj.
V MIHOVEM DOMU na Vršiču je bil 25. 11. 1962 skupen sestanek komisije za alpinizem in podkomisij za gorsko smučanje in gorske vodnike. Poleg članov komisije za alpinizem so se ga udeležili tov. Mirko Fetih, dr. Daro Dolar, dr. Stanko Lapajne, dr. Leo Bebler, Ciril Praček, Marjan Perko, Stane Klinar, dr. Dolhar in Jaka Čop. Namen sestanka je bil poživitev gorskega smučanja in ureditev vodniške organizacije. Pri smučanju nam primanjkuje predvsem propaganda, potrebno bi bilo izboljšati zimske markacije na glavnih progah v Julijskih Alpah, oskrbo planinskih postojank v pomladanskem času, nabaviti pse za smuči in organizirati vsaj tri smučarske pohode pod vodstvom na progah Krma—Triglav—Komna, Komna—Krn in na Kanin. Podkomisija za gorske vodnike naj bi nudila turističnim organizacijam seznam gorskih vodnikov, ki so registrirani pri PZS in pripravljeni voditi v tekočem letu. Tako naj se onemogoči izvrševanje vodništva nekaterim neodgovornim planincem predvsem v plezalnih smereh, kot se je to dogajalo zadnja leta. Izda naj se vodniška knjižica in znak gorskim vodnikom in pripravi tečaj za nove vodnike pomladi 1963.
NOVO SMER v severni steni Ojstrice v spomin Ivu Reyi so letošnje poletje naredili Dušan Kukovec (AO Celje), Dodi Pušnik in Drago Zagorc (oba AO Ravne). Spodnji del smeri sta preplezala že lani Dušan Kukovec in Vanč Potrč (AO Obrtnik). Zelo lepa smer ocenjena v V, V+, mestoma VI. Poteka med Ogrinovo in Herletovo smerjo.
Od 29. 8.—12. 9. 1962 se je v Dolomitih zadrževala žepna alpinistična odprava, ki so jo sestavljali Ciril Debeljak, AO-Celje, Vanč Potrč ter Danilo Škerbinek AO Obrtnik-Maribor. Plezali so v skupini Treh Cin in Monte Paternu in sicer vse v troje. Izkupiček bivanja v Dolomitih je bil: 8 smeri, od teh nekatere precej težke, in sicer Cassinova smer v Piccolisimi, Comiccijeva smer v Punta Fridi, Spigolo Giallo, Mazzorana-Milani.
