Gorenjski Glas, 30. april 1976
Everest je njegov veliki cilj
Alpinist Janko Ažman iz Mojstrane je med tistimi jugoslovanskimi plezalci, ki so »prelezli« najzahtevnejše domače in tuje plezalne smeri
Mojstrana — Leta 1962 ali 1963 se je mojstranškim alpinistom pridružil Janko Ažman, rojen 24. avgusta leta 1945, po poklicu električar, zaposlen v jeseniški Železarni. Za to nevarno in naporno športno aktivnost so ga navdušili prijatelji Zvone Kofler, Lakota, Stanko Kofler in znani mojstranški planinski delavec Avgust Delavec. Ažmanov Janko se je skokovito razvijal v odličnega alpinista. Leta 1964 je že premagoval plezalne smeri v Durmitorju, nato pa v Plevlju oblekel vojaško suknjo. Kalil pa se je predvsem v domačih gorah z legendarno severno steno Triglava na čelu. Po vojaščini se je še resneje lotil alpinizma. To so bili časi »mojstranških veveric«, kamor so razen Janka sodili še Klavdij Mlekuž, Janez Brojan, danes že pokojni Zvone Kofler, Janez Dolžan in Miha Smolej. Kaj vse so premagali ti fantje! Ukrotili so najzahtevnejše triglavske smeri in vzpone v Julijcih nasploh ter uspešno plezali v Cinah v Dolomitih, Diretissime v Centralnih Alpah, premagali Walkerjev steber, Mrtvaški prt in največjo skalno streho na svetu v Zapadni Cini itd. Kdor količkaj pozna alpinizem, vé, kaj pomeni preplezati te smeri. Janko je bil razen tega v naší alpinistični odpravi na Hindukuš. Dvakrat je bil na Makaluju. Prvič leta 1972, ko so morali naši tik pod vrhom odnehati, in lani, ko so prvi na svetu premagali goro po južni steni.
Za Janka Ažmana je vsak od omenjenih vzponov nekaj posebnega. Najdražje in verjetno nikoli pozabljene ukročene smeri pa so Sfinga v severni triglavski steni, smer Kanta Mojstranških veveric, Mrtvaški prt v Grand Jorassesu, streha v Cinah in seveda lanski vzpon na Makalu.
»Ničkolikokrat so me že spraševali, zakaj sem se zapisal alpinizmu,« pripoveduje Janko. »Težko odgovorim, pa vendarle sodim, da sem se za plezarijo odločil zaradi sprostitve po eni in nabiranja moči in vzdržljivosti po drugi plati. Noben napor ni pretežak, pa naj si bo v gorah ali na delovnem mestu.«
Janko Ažman je lani stopil na vrh Makaluja. S Kranjčanom Nejcem Zaplotnikom sta dosegla vrh 8. oktobra in s tem veliko prispevala k popolnemu zmagoslavju naše odprave. »Z Nejcem sva se odlično ujela,« pravi Janko. »Precejšnja starostna razlika med nama ni igrala vloge. Oba sva ravno prav trmasta. Dejala sva si, da greva do konca in sva šla. Rila sva v steno in strmino kot krta. In vrh je bil najin!« Janko ob tem dodaja, da smo se z uspehom na Makaluju prebili v svetovni alpinistični vrh, kamor upravičeno sodimo. Takšen napredek je bilo pričakovati, saj zanimanje za planinstvo pri nas narašča. Po njegovem je mojstranški alpinizem trenutno v zastoju, vendar imajo mlajši veliko možnost, da ga spet spravijo k nekdanji slavi.
Tudi Janko bi rad še kaj preplezal, vendar trenutno nima soplezalca, s katerim bi se »ujela«. Pred slovesom od alpinizma pa bi se rad še enkrat podal v Himalajo, na Everest, najvišjo goro sveta. Jugoslovane mika že nekaj let. Po Makaluju je Everest še bližji. Ažmanovo sodelovanje v odpravi bi bilo brez dvoma dobrodošlo!
»Planinstvo in alpinizem sta zame športna aktivnost,« nadaljuje Janko Ažman. »To ni le gola ´plezarija´, temveč mora biti alpinist dober športnik nasploh. Moraš teči, smučati. Posebno radi imamo alpinisti turno smučanje. Predvsem pa bi morali pri nas posvečati več pozornosti planinski vzgoji, ki se naj začne že v osnovni šoli. Planinec mora v gorah znati hoditi in ne riniti v višine tja v tri dni. Vsaj za začetek je nujno strokovno vodstvo. Ob tako zastavljeni planinski vzgoji bi bilo v gorah zanesljivo manj nesreč!«
Janku je gora vzela že marsikaterega znanca ali prijatelja. Pa tudi kot gorski reševalec v Mojstrani je bil priča marsikateri tragediji. Vsaka ga pretrese, vendar nikdar ne pomisli, da se tudi njemu kdaj lahko pripeti kaj takega. Mogoče sprva, vendar je strah pred globino ali padcem kmalu ukročen. Nevarnosti za človeška življenja pa tako povsod prežé. Ni treba iti v gore. Že cesta je dovolj.
Ažmanova vodila pri alpinizmu so dobra telesna in psihična pripravljenost, sproščenost, previdnost, preudarnost in znanje. Za Janka Ažmana je skoraj vsak dan prekratek. V Železarni dela na tri »šihte«, razen tega pa bi z ženo rada čim prej spravila pod streho in dogradila novo hišo v Mojstrani. Za planinstvo, alpinizem in turno smuko, ki jo ima Janko rad, je pogosto treba »ukrasti« čas. Žena Mirjana ga razume. Ve, da ima Janko rad gore, da ne more brez njih. Precej dolgo že zahaja v njihov objem kot planinec in alpinist. Pa tudi takrat, ko bo obesil kline in cepin v kot, bo Janko še vedno ostal njihov najboljši in najzvestejši prijatelj. Spoštovati goro, vendar se je ne bati, ostaja eno od življenjskih načel Janka Ažmana!
J. Košnjek
Planinci za praznik mladosti
Planinci so vsakoletni organizatorji in udeleženci prireditev v počastitev meseca mladosti. Najbolj so znani zaradi organizacije številnih planinskih štafet z znanih vrhov s pozdravi predsedniku Titu za rojstni dan. Tako bodo planinci in alpinisti letos spet organizirali Triglavsko štafeto. Razen nje bo v primeru lepega vremena krenila štafetna palica tudi z Jalovca mimo planiških skakalnic do zvezne mladinske štafete. Glavno organizacijsko breme teh dveh štafet bodo prevzeli planinci in alpinisti zgornje savske doline.
Razen njih se na štafete pripravljajo tudi Radovljičani, Tržičani in Kranjčani. Prvi jo nameravajo prinesti v dolino s Stola, drugi s Storžiča, tretji pa z Grintavca.
Jeseničani na plezalni smeri PP
Jesenice — Jeseniški alpinisti in planinci bodo tudi letos organizirali množične izlete in vzpone in skušali s temi akcijami navdušiti za planinstvo še več ljudi, predvsem mladih. Načrtovane so tudi vsakoletne akcije kot triglavska štafeta, pohod na VTK memorial, tabori in plezalne šole. Popolnoma nov pa bo spopad z lani izpeljano planinsko plezalno potjo od Planice do Pokljuke ali kratko PP planinsko plezalno potjo imenovano. Jeseničani bodo skušali letos premagati vsaj del te poti. Kreniti nameravajo iz Planice skozi Podrtje pod rateške Ponce, odtod pa na Ovčjo stran sestopom v Tamar. İz Tamarja krene PP plezalna pot na Gamsove riže pod stene Šita, Travnika in Mojstrovk in naprej na Rateško sleme, Korenske police, Robičje nad Malo Pišnico in prek Mravljinca v Krnico. Jeseničani nameravajo razen tega dela PP poti prehoditi in preplezati še pot iz Krnice do Martuljka, ki poteka skozi Gruntovnico, Lipniške prode, pod Špikom, Frdamanimi policami in Rigelni.
Na Jesenicah zanimanje za alpinizem
Jesenice — Na Jesenicah ne manjka zanimanja za planinstvo in alpinizem. Temu v prid govori množično in delavno Planinsko društvo, številne sekcije in odseki, alpinistični odsek, ki združuje in vzgaja 35 mladih plezalcev in alpinistov, in izkušena postaja Gorske reševalne službe. Alpinizem ima na Jesenicah bogato tradicijo. Daleč naokrog so znani nekdanji jeseniški alpinistični asi Marko Butinar, Pavel Dimitrov, Janez Krušic in sovrstniki. Po njih se pogosto zgleduje tudi sedanja alpinistična generacija. Alpinistični odsek je oblikoval bogat letošnji delovni program. Jeseničani se pripravljajo na proslavitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav in organizacijo samostojne odprave v tuja gorstva. Najpogosteje je slišati za odpravo na Kavkaz, Pamir, v gore Mongolije ali v Ande. Pozornost bo veljala tudi vzgajanju planincev in preprečevanju nesreč v gorah. Razen tega načrtujejo obiske Grintavcev, kamniško-savinjskih planin, Julijskih Alp in Visokih Tur z Grossglocknerjem. Odsek bo pripravljal redne mesečne skupinske vzpone, plezalno in alpinistično šol o in alpinistične tabore, kjer se bodo izobraževali najmlajši alpinisti. Člani odseka bodo skrbeli za štiri alpinistične bivake. Jeseniški alpinisti zatrjujejo, da bo zahteven delovni program lahko uresničen ob lastni prizadevnosti in pomoči telesnokulturne skupnosti, Planinskega društva in občinske skupnosti nasploh.
Za dan zmage praznik na Triglavu
Jesenice — Planinci in alpinisti iz zgornje savske doline se tudi letos pripravljajo na organizacijo štafete s pozdravi predsedniku Titu za 84. rojstni dan. Štafeta bo na dan zmage, 9. maja, krenila z vrha Triglava. Planinci jo bodo nosili mimo triglavskega planinskega doma, Kredarice in Vrat do spomenika prvih padlih partizanov-gornikov. Štafeta bo nato potovala skozi dolino Vrat mimo slapa Peričnika do Mojstrane, kjer se bo pridružila zvezni štafeti. Letošnji 9. maj, ko bo krenila štafeta z našega najvišjega vrha, bo zares prazničen. Na vrhu Triglava se ne bodo zbrali le nosilci štafete, temveč tudi planinci in alpinisti iz vse Slovenije. Tako bo na dan zmage nad fašizmom na Triglavu resnično praznik mladih.
Uroš Župančič
TUDI LETOS V PAKLENICO
Pred začetkom glavne plezalne sezone, ko stene v Alpah še niso primerne za plezanje, skušajo alpinisti izkoristiti stene v drugih — južneje ležečih gorstvih — za trening in pripravo na glavno plezalno sezono. Zelo primerne za plezanje v tem času so stene Anić-Kuka in Čuka, ki se bohotijo nad znanim kanjonom Paklenica, le dobro uro hoda od obmorskega mesta Starigrada. V Paklenici je vsako leto v prvomajskih praznikih organiziran alpinistični tabor, katerega se udeležujejo člani domala vseh alpinističnih odsekov Jugoslavije pa tudi iz inozemstva. Stena Čuka alpinistično ni zahtevna, medtem ko stena Anić-Kuka, čeprav visoka le 300 m, v nekaterih smereh zahteva od alpinistov maksimalne sposobnosti, saj je na primer prvenstveni vzpon v Razu Klina trajal kar osem dni. Za obe steni pa je značilna slikovita plezarija v čvrsti skali z dobrimi oprimki. Velika manifestacija alpinizma pa ima žal tudi negativne strani. Smeri v stenah je namreč za tako veliko število plezalcev premalo, zato so smeri prezasedene in obstaja velika nevarnost zaradi padajočega kamenja, ki ga sprožijo naveze v gornjih delih stene. Prav zato bi morda veljalo večjo pozornost posvetiti š e kanjonu Male Paklenice, ki prav tako skriva mogočne, še ne obdelane stene. Iz Kranja se namerava tabora udeležiti prek 30 članov odseka. V ekipo pa bodo vključeni že tudi prizadevnejši udeleženci plezalne šole. Pa tudi na drugih odsekih po Gorenjskem je za Paklenico veliko zanimanje.
DELO PS V KRANJU
22 prijavljenih udeležencev plezalne šole, katero vodi Matjaž Dolenc, z delom lepo napreduje. Na praktičnih vajah v Turncu so doslej že predelali osnove tehnike prostega plezanja. Praktične vaje so ob torkih dopoldne, ob sredah in četrtkih pa popoldne. V prvomajskih praznikih bodo z delom začasno prekinili zaradi udeležbe na taboru v Paklenici. V maju in juniju pa se bodo seznanili š e z oblikami tehničnega plezanja, raznimi vrvnimi manevri in osnovami reševalne tehnike. S predavanjem o nevarnostih v gorah je bil zaključen tudi prvi del teoretičnih predavanj.
TRIGLAVSKI TURNI SMUK
V soboto in nedeljo je bil na triglavskih strminah izveden že tradicionalni triglavski turni smuk. Preko sto udeležencev se je v soboto povzpelo do Staničeve koče, kjer so prespali. V nedeljo pa so se na smučeh spustili v dolino Krmo. V letošnjem letu je snega za turne smuke razmeroma malo, zato ponekod smuka ni najbolj ugodna. Udeleženci triglavskega smuka pa so imeli v nedeljo sneg š e zelo razmehčan. Kljub temu so udeleženci srečni in zadovoljni presmučali brezkončne triglavske strmine. Za varnost so skrbeli reševalci iz Mojstrane.
F. Šter
