SVEDROVCI NA SMODNIK
V superekstremnem alpinizmu se vse bolj in bolj odmikajo od klasičnih tehničnih sredstev običajnih klinov v naravnih špranjah, in primikajo klinom svedrovcem. Z njimi je možen v skali sploh vsak vzpon. Ne bi se hoteli spuščati v debato, če je take vrste alpinizem sploh še alpinizem in ne že gradbeništvo ter telovadba. Nakazati pa bi hoteli še naslednjo stopnjo, ki se — upajmo — v alpinizmu ne bo nikdar pojavila, čeprav je naravno nadaljevanje sedanjega. Lahko bi namreč močno koristilo gorski reševalni službi pri reševanju iz težkih, gladkih sten, kjer je včasih sila težavno, nevarno ali sploh nemogoče namestiti kline za pritrditev Marinerjeve naprave oz. za spuščanje ob vrvi z Gramingerjevim sedežem. To je strelna naprava za pritrjevanje jeklenih čepov v trde snovi, kot je jeklo, beton ipd., pa tudi trda skala V gradbeništvu so ti elementi že dolgo v rabi z velikim uspehom. Z njimi npr. lahko v hipu pritrdiš jekleno ploščo na betonsko steno. Čepi imajo na koncu navoj in lahko nanje priviješ karkoli. So raznih velikosti in njim ter materialu, ki jih vanj pritrjujemo, so prilagojeni naboji smodnika v tulcih. Zloraba strelne naprave je s konstrukcijo izključena: sproži se le, če jo pritisneš plosko in vzporedno s steno.
PLEZALNI PASOVI
Pri težkih padcih v vrv je prijem vrvi okrog pasu oz. reber lahko za padlega katastrofalen Predpis UIAA res da določa, da sila pri tem ne sme preseči 1200 kilopondov, toliko namreč okostje zdrži brez škode. Škoda pa nastane lahko, če padli na vrvi obvisi in si ne more pomagati sam. V težkih primerih pomaga plezalni pas, ki telo obdaja s široko ploskvijo. Zato so plezalni pasovi predpisani za delo na visokih stavbah. Ti pasovi so ponavadi kombinacija iz močnega usnja in sponk (npr. gasilski pasovi) z naramnicami. Vendar je pri njih glavni nosilni in varovalni element še vedno vrv sama. Tovarna znanih vrhunskih plezalnih vrvi »Edelrid« (Ismy — Allgau, ZRN) je pa napravila plezalni pas, ki tudi sam vzdrži vso silo pri padcu. Pas je brez kovinskih delov, v celoti samo iz najlonske vrvi 9 mm, z naramnicami vred. Delajo ga v treh velikostih, mislijo pa na novo, prilagodljivo izvedbo. S tem pasom si plezalec prihrani 2 do 3 m vrvi ki gre sicer za navezo. V sili pa pas lahko razdre in tako dobi 4 do 5 metrov močne vrvi za razne pomožne manevre (varovanje zanke itd.). Te vrste pas, ki sam izpolnjuje’ norme UIAA, kot veljajo za vrvi so nazvali »samonosilni pas«. Nanj plezalec lahko tudi razobesi svoje železje (kline, vponke, stremena itd.).
France Avčin
