Cilj splitske odprave južna stena Manasluja
Manaslu je z 8156 m sedmi najvišji vrh na svetu – V štirinajstčlanski ekipi bosta tudi Viki Grošelj in Nejc Zaplotnik
Manaslu, z 8156 m nadmorske višine sedmi naj višji vrh sveta, je novi cilj jugoslovanskega alpinizma. Še pred 10. marcem bo v Katmandu odpotovala »Splitska alpinistična ekspedicija na Himalajo Manaslu 83«, v kateri bosta tudi Viki Grošelj in Nejc Zaplotnik. V načrtu pa imajo novo smer v južni steni, kar je povsem skladno z usmeritvijo, ki jo je sprejela naša KOTG.
JUŽNA STENA MANASLUJA – Desno je vrisana avstrijska smer, levo pa načrt splitske odprave z mesti, kjer nameravajo postaviti višinske tabore. (Arhiv F. S.)
PD »Mosor«, ki je pripravilo odpravo, je bilo ustanovljeno leta 1925, v začetkih petdesetih let pa so oblikovali še alpinistični odsek. Potem so se začele vrstiti vse težje in težje ture v domačih gorah, Alpah in končno tudi v izvenevropskih gorstvih. Že v I. hrvatski odpravi na Grenland (1971) so sodelovali njihovi člani. Potem so pripravili prvo svojo odpravo, in sicer na Svalbard (Spitzberge) in druge na hindukuški Nošak. Vmes so bili njihovi člani še na odpravah v Kavkaz, Ande, v afriške gore, pa na Pamir, Stipe Božič pa je z jugoslovansko odpravo po zahodnem grebenu Everesta stopil tudi na najvišji vrh sveta.
Za letošnjo odpravo so dobili dovoljenje že maja 1981, sedaj pa je oprema že v Indiji, odkoder jo bo Haso Feratovič, ki tovore spremlja, prepeljal v Katmandu. V Nepalu se bo 14 članom odprave pridružilo sedem šerp, kuhar s tremi pomočniki in seveda zvezni oficir, za boljšo zvezo s civilizacijo pa nameravajo najeti tudi dva poštarja. Sicer pa računajo, da bodo novice lahko posredovali z radijem. Eden radioamater bo v bazi (4600 m), drugi pa bo skrbel za prenos novic iz Kathmanduja.
Okoli 300 nosačev bo tovore odprave nosilo pod južno steno Manasluja devet dni. Pred njimi pa se bo pomikala posebna skupina, ki bo pripravljala pot in skrbela za mostove čez Dona kolo. Po vzponu na plato (okoli 5300 m), do katerega bodo sledili avstrijski smeri (1972), ki edina omogoča varen prehod mimo ledenih odlomov, se bo pričelo zares. Avstrijci so namreč tu zavili levo v žleb in so po njem splezali na greben ter potem na vrh. Splitčani pa so se odločili za poševno v desno, na južni greben, ki vodi naravnost in zelo strmo na vrh. Največje tehnične težave jih bodo, kakor kaže, čakale spet malo pod vrhom: stometrska skalna stopnja, ki je podobne barve kot tista v Makalu- ju, kar obeta čvrst granit.
Opremo, ki jo bodo na odpravi uporabljali, je v glavnem domača, nekaj so je izdelali celo sami, kisik bodo uporabljali le v medicinske namene. Pa je vseeno ves načrt »vreden« okoli 4,500.000 din. Zbrali so jih v največji meri z marketingom, precejšen pa je seveda tudi prispevek udeležencev.
25. t. m. bo v Splitu velika prireditev, na kateri se bo predstavila tudi celotna ekipa: vodja Vinko Maroevič in njegov namestnik Stipe Božič ter člani Gorazd Barač, Ranko Božinovič, Ante Bučan. Joško Gabelič, Srečko Gregov, Viki Grošelj (AO Matica), Ivo Kaliterna, Ana Mažar, Eduard Retelj, Boris Siriščevič, Nejc Zaplotnik (AO Kranj) in Igor Žuljan (zdravnik).
Poudarek bo sedaj na šolanju
Odprava »Aconcagua 82« in 17 prvenstvenih vzponov alpinistov PD Nova Gorica
Na občnem zboru alpinistov PD Nova Gorica so se ponovno spomnili Pavleta in Tamare, s katerima so izgubili dva odlična alpinista, inštruktorja in društvena delavca. Njima v spomin bodo pod steno Malega K. Mangrta vsako leto pripravili spominski tabor.
Vsekakor največji lanski uspeh društva je bila odprava »Aconcagua«. Sicer pa je 18 aktivnih (od skupno 23) članov lani opravilo 423 tur. Plezali so v domačih gorah, v Makedoniji in Paklenici. Zahodnih Julijcih in Dolomitih, iz Francije pa jih je pregnalo slabo vreme. Imeli so štiri plezalne tabore za tečajnike (za letos načrtujejo tri), pomagali so sosednjim sekcijam in sodelovali na republiških akcijah, pa še pri gradnji koče pri Krnskih jezerih, vodili planinske ture in podobno. Bilo pa je še dovolj časa za 17 prvenstvenih vzponov in 10 prvih ponovitev, kar 29 vzponov je bilo IV. stopnje…
Letos nameravajo predvsem končati osnovno alpinistično šolo (imajo 15 slušateljev) sodelovali pa bodo seveda tudi pri delu PD in republiških akcijah, izpopolnili bi radi skupno in individualno opremo in utrdili organizacijo. Načelnik bo še naprej Peter Podgornik, pomočnik pa Simon Bizjak.
Tri ženske ponovitve
Lidija Honzak (27) in Vlasta Kunaver, (20) obe članici AO Ljubljana-matica, sta letos zaorali prve brazde našega ženskega zimskega alpinizma. 29. januarja sta preplezali Prevčevo smer (II, 300 m) v Stenarju. Dan kasneje je Honzakova sama preplezala Slovensko smer v Triglavu. 5. februarja in ponoči s 5. na 6. pa sta preplezali še Smer Jesihove v Šitah z varianto Čop-Potočnik (IV/IH. 450 m). Za vse te ture velja, da so prvi tovrstni ženski zimski vzponi, obe smeri pa sta bili tudi sicer sila redko preplezani pozimi. Za Smer Jesihove velja povedati še, da ima Honzakova tudi prvo mešano zimsko ponovitev (30. januarja 1980 z Janezom Marinčičem, 3, ZP).
Alpinistična šola na Uršlji
Komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne je na Uršlji gori 11.-13. t. m. pripravila zimski del alpinistične šole. Udeležilo se jo je sedem tečajnikov, šest pripravnikov, trinajst alpinistov, vodila pa sta dva IA. Udeleženci so bili iz AO Prevalje, Ravne in Slovenj Gradec, vodja pa je bil Rajko Štalekar. Kot zanimivost omenimo še, da je o plazovih predaval Drago Zagorc.
Preskus pred tečajem
Komisija za alpinizem obvešča vse kandidate za zimski začetniški alpinistični tečaj (na Komni 20. – 26. marca), da bo preskus 27. t. m. nad Kamniško Bistrico. Zbor bo v soboto do 20. ure v planinskem domu, vodi ga Jani Bele, potrebna pa je popolna zimska oprema (brez smučarske).
Češkoslovaški alpinisti pridejo ponovno
O vzponih češkoslovaške odprave v steni smo v grobem že poročali, zato dodajmo le nekaj podrobnosti, ki so nam jih posredovali med postankom v Ljubljani. Ker tudi letos niso uresničili nameravanega prvenstvenega vzpona po Črnem grabnu in »mimo votlin« ob desnem robu Velike Črne stene, pridejo prihodnje leto znova. Omeniti pa velja, da sta združeni navezi (Krch-Pines-Švejda in Svoboda-Stepanek) vendarle preplezali Črni graben do pod Črne stene. Na zadnjem pragu (60 m) je moral iti prvi kar brez varovanja, za tovarišice pa je za seboj vlekel dve povezani vrvi. Razmere pa naj bi bile med lanskim obiskom v tem delu boljše.
Jindrich Hudeček, ki je s tovarišem opravil 2. ZV po Peternelovi s Čopovim stebrom (4B), je ta čas njihov najboljši plezalec v peščenjaku. V Saksonski Švici (NDR) je ponovil že vseh 35 Arnoldovih smeri, ki so ocenjene s IXc in še štiri »desetke» po vrhu. Poleti pa se s tremi tovariši odpravlja v Frankenjuro (NDR), kjer so danes najtežje evropske smeri. Nekateri njegovi tovariši pa se bodo prišli (že aprila) preskušat v našo Paklenico, drugi pa na turnejo »ski alpinizem« v Dolomite. Poleti pa seveda pride na vrsto Kavkaz in Pamir, Himalaja pa šele 1984 (cilj jim je J stena Lotse Šara).
Levi raz – 2. ZP
Pred tednom dni smo napačno poročali, da sta Radovljičana Jereb in Pogačar opravila prvo zimsko ponovitev Levega raza v Velikem Draškem vrhu. Bila pa je to 2. ZP, ker sta ga v začetku februarja 1981 preplezala Rok Kovač in Lidija Painkiher (1B, 15 ur).
Velik delež alpinistov med kategoriziranimi
Iz objave ZTKOS (januar 1983) je med 12 zaslužnimi športniki (8 športnih panog) prvič tudi alpinist – Stane Belak. Med 57 športniki mednarodnega razreda pa je alpinistov veliko – 13, od skupnega števila 57, športnih panog, v katerih nastopajo, pa je 17.
Vodnik tudi za Robanov kot
Tone Golnar se je kmalu po vrnitvi iz Patagonije posveti! urejanju gradiva za tretji vodniček (za Pečmi in Logarsko), ki ima delovni naslov Robanov kot. Na koncu bo dodal tudi nekaj opisov, ki so izostali v vodničku Logarska dolina in nekaj novih shem. Morda se bo (pravočasno) nabralo tudi kaj popravkov, čeprav uporabniki nič kaj ne upoštevajo vabila založbe, naj sporoče vsaj pripombe. Brez sodelovanja vseh pa ne bo mogoče pripraviti popolnejšega arhiva.
Za ljubitelje prostega plezanja
Sekcija CAS iz Ženeve pripravlja od 19. do 23. maja srečanje za ljubitelje prostega plezanja – ekstremiste. Pišejo, da se jim zdi tako srečanje samo po sebi umevno glede na izreden razmah prostih ponovitev in prostega plezanja nasploh. Na tem srečanju pa naj bi izmenjali mišljenja ter izkušnje.
Plezali bodo v kraju Salewe, kakih deset kilometrov od Ženeve, kjer so odlične možnosti za tovrstno aktivnost. Načrtujejo tudi predvajanje diapozitivov in seveda tudi uradno razpravo.
Organizacijski komite vabi tudi dva naša plezalca. Kandidati, ki si morajo sami oskrbeti denar za prevoz, naj se do 25. t. m. prijavijo na naslov: Koordinacijska komisija za alpinizem PZJ, Dvoržakova 9, 6J 000 Ljubljana.
Vzponi članov AO Kranj
Konec januarja so člani AO Kranj opravili več zanimivih vzponov. Mišo Jamnik, Janez Triler in Nejc Zaplotnik so preplezali Slovensko v Steni s Frelihovim izstopom. Rudi Lanz, Triler in Zaplotnik so ponovili Palavicinija v Kočni. SV greben Kukove špice so preplezali Matej Kranjc, Pavle Omen in Drago Šegregur, SZ greben Kokrske Kočne pa Matjaž Dvoršek in Klemen Kobal. V soboto 5. t. m. pa so opravili tiri vzpone. Andrej Zidar je s soplezalcem preplezal JZ grapo Lipnice. Karmen Erznetič, Igor Jelovic, Igor Kalan in Marija Štremfelj so ponovili Centralno v Veliki Koroški Babi in sestopili po grapi (med Babo in Ledinskim vrhom). Lanz in Triler pa sta v Mali Goličiči preplezala smer, ki je verjetno prvenstvena, žal pa še nimam vseh podatkov.
Rekordne številke alpinistk
Ob podatkih, po koliko tur so v lanskem letu opravili naši alpinisti, smo se vprašali, katera pa je rekorderka med ženskimi? Podatkov ni bilo tako lahko zbrati. Kaže pa, da jih ima največ Lidija Painkiher, članica Akademskega AO. V letu 198.2 je opravila 84 vzponov, med njimi kar 12 prvenstvenih (vseh doslej 225). Druga po številu tur v lanskem letu je Ines Božič iz Obalnega AO: 66, od tega dve prvenstveni. Tretja je – pripravnica AO Kamnik Marjeta Brnot. Plezati je začela šele jeseni 1981. Izstopa tudi Vlasta Kunaver (AO Matica) s 50 turami v lanskem letu.
Iz Črnuč in Novega mesta
Zaradi obilice snega novic o vzponih tokrat ni bilo. Iz poročil pa smo izluščili le nekaj starejših. Boris Benedičič in Janez Pirnat sta 30. januarja preplezala Hudičev žleb. 1. t. m. je Marjan Kovač (vsi AO Črnuče) v obeh smereh ponovil Bosovo grapo, 5. t. m., pa sta Benedičič in Kovač preplezala še Desno smer v Dedcu. V dneh od 25. do 29. januarja je Alojz Rogelj preplezal Pripravniško v Planjavi ter Desni steber in Varianto Levega stebra Brane, 5. t. m. pa je ponovil še Kalteneggerjevo v Srednji Ponci in sestopil po Grapi med Srednjo in Zadnjo Ponco. Marjan Makarovič in Janez Železnik (vsi AO Novo mesto) pa sta 29. januarja preplezala Bosovo grapo.
Začenja se sezona turnih smukov
Podkomisija za gorske vodnike PZS je tudi za letos pripravila poseben program turnih smukov. Te akcije in dogovor, ki je zagotavljal odpiranje nekaterih ključnih visokogorskih postojank v času spomladanske sezone, naj bi poživile visokogorsko smučanje tudi pri nas. Zaradi neugodnih snežnih razmer pa so najprej odpovedali prvi turni smuk (na Lipanco in Debelo peč), zaradi slabega odziva na poziv za rezervacijo prenočitev, pa je bilo potrebno skrčiti še seznam spomladi posebej odprtih postojank.
Dva vikenda (15.-19. in 22.-24. aprila) in čez prvomajske praznike (26. aprila do 8. maja) bodo sedaj posebej odprli le Kočo pri Triglavskih jezerih in Vodnikov dom. Prvi turni smuk podkomisije za GV pa bo 19. marca in sicer Rudno polje – Veliki Draški vrh – Rudno polje. Pripravljajo poseben avtobus, prijave bo sprejemala pisarna PZS (312-553) do 11. marca, vodil pa bo Jože Hočevar. 22. aprila zvečer bo na Komni zbor tistih, ki bi se želeli udeležiti ture Komna – Krn – Komna. Dan kasneje pa bo iz Ljubljane odpeljal poseben avtobus tiste, ki se bodo prijavili za turo Komna – Triglavska jezera – Kanjavec – Krma. Maja pa sta v načrtu še turna smuka Za Cmirom in s Kotovega sedla.
Franci Savenc
Številka posvečena jubileju
Misli in podatki o pomenu, vsebini in zgodovini slovenskega planinstva v februarski številki Planinskega vestnika
Februarska številka PV je bralce razveselila z obširnostjo, posebno pozornost pa zasluži tudi njena vsebina, saj prinaša vrsto misli in podatkov o pomenu, vsebini in zgodovini slovenskega planinstva. Letošnja druga številka je namreč posvečena 90-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva.
PV bo tokrat zadovoljil zares širok krog bralcev. Privržence jamarstva bo pritegnil opis obiska Maričkine jame v Planjavi, ljubitelje manj znanih planinskih predlogov bodo verjetno zamikale planinske poti na naših jadranskih otokih ali pa peščenjakovi stolpi Meteore v Grčiji, na svoj račun bodo prišli tudi tisti, ki radi preberejo, kako je bilo v naših gorah pred desetletji. Tu moramo še zlasti opozoriti na številne zanimive posnetke, ki prikazujejo, kakšne so bile nekoč nekatere naše planinske postojanke ali pa dokumentirajo dejavnost naših planincev. Kot običajno so zelo pisane tudi stalne rubrike naše osrednje planinske revije. Omenimo samo zanimivi članek Pavla Šegule o tem, kako psi in elektronske naprave lahko pomagajo reševalcem pri iskanju ponesrečencev v plazovih, zanimivi pa sta tudi poročili o šoli za gorske vodnike v Nepalu in seminarju za vodje skupin cicibanov planincev VVZ Slovenije. Zelo privlačni so posnetki severnoameriških sten, ki so jih preplezali udeleženci naše lanske mini odprave v Kolorado, v vestniku pa je še vrsta drugih zanimivih vestičk, člankov in prispevkov, ki bodo poskrbeli za kratkočasneje in obveščenost naših planincev.
Dr. Miha Potočnik in Tomaž Banovec stav uvodnih člankih februarske številke zapisala precej podatkov, ocen in misli o vlogi in pomenu našega planinstva. Spregovorila sta o prehojeni poti in smernicah za naprej. Planinci so lahko upravičeno ponosni na to, kar so v devetdesetletni zgodovini naredili in dosegli; srečevali so se s številnimi težavami, borili so se proti potujčenju naših gora, preživeli dve svetovni vojni, v prvih vrstah pomagali pri obnovi in izgradnji porušene domovine, razširili svojo dejavnost na najrazličnejša področja in dosegli številne uspehe v domačih in tujih gorah. Planinska organizacija je postala naša najbolj množična telesnokulturna organizacija, to pa planincem nalaga nove naloge, odgovornosti in usmeritve.
Ob branju članka Marjana Oblaka o 90-letnici PD Ljubljana-matica bralec spozna, kako tesno je zgodovina slovenskega planinstva povezana s tem našim najmnožičnejšim planinskim društvom. Tudi Marjan Oblak je nakazal pot, v katero naj bi se slovensko planinstvo v prihodnje razvijalo Zelo zanimiv je članek Gregorji Klančnika, ki je predstavil zgodovine Triglavskega doma na Kredarici. Navedel je več zanimivih, manj znanih podatkov o Jakobu Aljažu.
Ingeborg Wasxhl in Boštjan Lajovic sta podrobno predstavila zgodovino in delo mladinskega odseka PD Ljubljana-matica, za katerega lahko rečemo, da je res uspešen in da ima izredno pestro in razgibano dejavnost. Zelo zanimiva sta tudi članka Franza von Rosthorna in dr. Franceta Avčina, ki govorita o vzponih na Triglav. Prvi v starinski slovenščini opisuje enega od prvih vzponov na očaka naših gora, dr. Avčin pa je v svojem prijetnem jeziku opisal, kako je z Jožem Čopom po Slovenski smeri takoj po vojni vodil nekega moskovskega profesorja. O nekdanjih pustolovščinah govori tudi članek Iva Svetičiča. Omeniti velja rudi članek Matija Šurca, ki je zelo zanimivo opisal svoj poskus samotnega vzpona prek strmi stene Studorja. Občutki in razmišljanja, ki so se v Mateju budila med samotnim bojem s steno, bodo zanimiva za številne bralce, še zlasti pa za alpiniste, ki radi plezajo sami ali pa razmišljajo o tem načinu premagovanja alpinističnih smeri.
Miro Štebe
Snežni plaz z Brane zasul ljubljanskega alpinista
V Bobnarjevi smeri je umri 20-letni Luka Levstek – Njegova soplezalka se je sama vrnila v Kamniško Bistrico
KAMNIŠKA BISTRICA, 20. februarja – Plaz južnega snega z Brane (2252 m) je včeraj opoldne v Bobnarjevi smeri utrnil življenje 20-letnemu Luki Levstku iz Ljubljane, alpinistu AO Železničar. Soplezalka, 21-letna Ines Božič, doma iz Kopra, ki je po nesreči doživela stres, je sama prišla v Kamniško Bistrico.
»Klice na pomoč je včeraj slišal alpinistični pripravnik Boris Štupar iz Kamnika, ki je z Lepega kamna opazil tudi alpinistko, ki se je ob vrvi spuščala do vstopa v Bobnarjevo, 800 metrov visoko plezalno smer. Vendar je tisti, ki je novico o nesreči prinesel iz Kamniške Bistrice v Kamnik, povedal, da je do nesreče prišlo v Bosovi grapi (sporočilo je v Dom v Kamniški Bistrici prinesel Janez Pinterič. Ker je imel vse napisano na listku, je do napake prišlo na policiji ali pa gorski reševalci niso verjeli, da bi šel kdo v tako slabih razmerah plezat Bobnarjev plaz. Podobne kritike gorskih reševalcev so bolj kot ne pravilo, … Omenjena dva in Janez Uršič so že zjutraj plezalcema v domu v KB odsvetovali nameravan vzpon. Nad Jermanco se je udiralo do pasu in tudi sonca ni bilo. Opomba. Boris Štupar). Popoldne smo s pilotom helikopterja RSNZ poleteli tja, medtem smo po radijski zvezi izvedeli, da je nesreča v Bobnarjevi smeri. Pilot in zdravnik sta celo uro »česala« smer, vendar nista ničesar našla. Medtem so trije naši reševalci-alpinisti že vstopili v smer, takrat pa smo iz Kliničnega centra izvedeli, od soplezalke Božičeve, da je Luko Levstka odtrgal plaz dobrih 250 metrov nad vstopom in ga pokopal. Danes zjutraj ob 03.15 je nesrečnega alpinista v plazu našel lavinski pes vodnika Franca Kogovška iz Ljubljane,« je po reševanju povedal načelnik GRS Kamnik Cene Griljc.
Naveza Levstek-Božič je pozno, šele okrog 10. ure vstopila v najdaljšo plezalno smer v Brani. Sonce je ojužilo sneg in plaz z Brane je bil usoden za alpinista. Naveza se je pod najtežjim skalnim skokom razvezala, zato je načelnica Obalnega AO ušla plazu.
V reševanju je sodelovalo 17 reševalcev Kamnika, ponoči se jim je pridružilo še 7 ljubljanskih reševalcev z dvema lavinskima psoma.
Mirko Kunšič
Planinstvo je primemo za vsak žep
Planinska zveza Slovenije je konec leta štela več kot 100 tisoč članov
V 172 slovenskih planinskih društev je bilo lani vključenih natanko 100.469 članov, v letošnjem jubilejnem letu, ko PZS praznuje 90-letnico svojega plodnega delovanja, pa se bo ta številka še krepko povečala, saj so doslej ustanovili dve novi društvi, od katerih samo trzinsko šteje skoraj 500 članov!
Že bežna analiza podatkov, ki jih skrbno zbirajo na Dvoržakovi 9. hitro pokaže, da v hribe najraje zahajajo prebivalci večjih industrijskih središč. V Zasavju, denimo, je kar 13 odstotkov vseh ljudi včlanjenih v planinska društva, na Koroškem 11,1, na Gorenjskem pa 10,8%. Na takšni lestvici občin prepričljivo vodijo Ravne na Koroškem z »izidom« 23,3 pred Jesenicami 16.7, Hrastnikom 15,7. Radovljico 15,3, Trbovljami 13.2 itd. Praznina nastane le v Izoli in Piranu, ki sta v Sloveniji edini občini brez planinskih društev (Koper je s 3% na 32.. mestu).
Socialna struktura članstva pa nedvoumno pokaže, da je planinarjenje najbolj priljubljena rekreacija za ljudi s plitvejšim žepom.
D. K.
