Alpinistične novice 9/1981

Spet serija prvenstvenih v AO NG

Številnim kvalitetnim turam članov AO Nova Gorica, o katerih smo že poročali, tokrat lahko dodamo celo prvenstvene in prvo ponovitev. 8. t. m. sta brata Podgornik in Milan Velikonja preplezali v V steni Bavškega Grintovca še eno novo smer. Vodi po grapi z naklonino okrog 45 stopinj, ki jo prekinjajo ledni (do 60 st.) in skal­ni skoki (III+). Višina je tisoč me­trov, plezali pa so jo – v dobrih ra­zmerah – le štiri ure in po njej tudi sestopili. Istega dne so potem preple­zali še slap Labmtek (?), vsaj tako ga imenujejo domačini v srednji Trenti. Visok je 115 m naklonina pa 45-85 stopinj. Razmere so bile ugodne, zato so plezali le poldrugo uro.
V soboto 14. t. m. sta Pavel in Peter Podgornik preplezala novo smer v (spodnjem delu) Loški steni. Plezala sta po nekakšni grapi (vse je 600 m), v kateri je za 2/3 višine lednih slapov; mesta z naklonino do 90 stopinj, osta­lo okoli 60, zgornjih 150 m pa 85. Smer, ki sta jo imenovala Prek zelenih slapov, sta plezala 9 ur, led pa je bil zelo trd in krhek, na nekaterih mestih tudi že zelo tanek in počen. Tudi povratek je bil težaven. Bivakirala sta malo pod vrhom in se v nedeljo spu­stila po grapi (300 m, 40 stopinj). In da bi vikend primerno zaključila sta s Flajsem in Nikoličem iz Bovca preple­zala še slap v spodnjem delu Koritnice (200 m 50-70 st.). Led so imeli zelo dober, le tenek je bil že ponekod.
Tamara Likar in Leon Markič pa sta opravila 1. (tudi mešano in zim­sko) ponovitev Desne v J steni Mangarta. V smer, ki sta jo prva preplezala (z bivakom) januarja 1978 Marjan Osterman in Milan Rebula, sta vstopi­la v noči s sobote (14.) na nedeljo (15. t. m.) in jo plezala 16 ur nepretrgoma (torej eden redkih nočnih vzponov pri nas). Z oceno ( IV-V, skoki do 70 stopinj, 1300 m) se povsem strinjata. Razmere pa nista imela ravno ideal­ne: suh sipek sneg, skoki so bili pokri­ti z vodnim ledom ali požledom, strma skalna stopnja sredi smeri je bila pa kopna.

Pred 99 leti
Dne 15. februarja 1882. sta opravila prvi zimski vzpon na Triglav – je v Kroniki Triglava (PV 1948. str. 341) zapisala pokojna Mira Marko Debelakova. Avgust Sušnik (Suschnik) iz Dunaja in vodnik Jakob Jelar z Ribčevega laza sta iz Stare Fužine prišla na vrh v devetih urah. Prenočila sta v koči na Prodih (kjer je današnja Planika) in naslednji dan sestopila skozi Zajezersko dolino (sedaj pravimo raje skozi dolino Triglavskih jezer) in Komarčo. Vreme je bilo lepo in sren trd. (Novico je Debelakova povzela po glasilu avstrijskega turističnega kluba (iz leta 1882, saj takih tedaj pri nas še nismo imeli.)

Pazljivo po grapah
Zadnji sneg je razmere sicer nekoli­ko spremenil (poslabšal), vendarle ve­lja še naprej: pazite v grapah! V nede­ljo 15. t. m. sta Rade Dragovič (Velebit, Zagreb) in Mirko Štebe (Mengeš) plezala Kotliško grapo. Povedala sta, da je ves čas plazilo (prhek sneg). Za njima je plezala še naveza iz Akadem­skega AO, pred 14 dnevi pa sta ta vzpon opravila Nino Kurtelj in Bran­ko Ognančevič (oba Velebit) in nadaljevala po SZ grebenu Brane.

Odpotovali v Tanzanijo
V soboto 14. t. m. je iz Zagreba odpotovala v Tanzanijo večja skupina planincev, ki bo v pol meseca, kolikor imajo časa na voljo, skušala opraviti tudi vzpone na Kilimandžaro ter Mavenzi. Med njimi so tudi alpinisti – Darko Berljak, Vladimir Mesarič, Branimir Predovič idr.

Čihulovo smer so plezali
Novico o prvi zimski ponovitvi Čihulove smeri v Široki peči, ki tudi poleti kot kaže ni bila ponovljena več kot desetkrat, objavljena pred te­dnom dni, je bila nepopolna. Manjkal je namreč podatek, kdo jo je plezal. Bila sta to Zvone Drobnič in Pavle Kozjek (oba AO Matica) ter Zoran Radetič, tedaj še član AO Črnuče, sedaj pa tudi on član Matice.

»Prvi vzpon« preko JZ stene Alpamaya
2. t. m. smo objavili novico o vzpo­nih Nizozemca Ronalda Naara, pov­zeli pa smo jo po tujih virih. Kranjčan Matjaž Dolenc pa nam je sporočil: »Ta stena je zaradi velike krajne poči (le-ta je lepo vidna na pozdravni raz­glednici kranjske odprave) preplezljiva le po Italijanski smeri (C. Ferrari in tovariši leta 1975, 700 m pritrjenih vrvi, skoraj trije tedni plezanja), zato je prvenstvo hudo vprašljivo. Italijan­ska smer pa ima že več ponovitev: 1977 Nicolas Jaeger v poltretji uri, naša trojica M. Rebula, P. Oman in D. Šegregur je 6. junija 1979 potrebo­vala le malo več kot še enkrat toliko. Enak čas sta za vzpon potrebovala tudi dva Švicarja, ki sta jo ponovila dva dni pred njimi itd. Torej ne bo točna tudi druga trditev, da sta bila s tovarišem prva, ki sta plezala brez bivaka. In končno dodajmo še, da je skupina 11 Kranjčanov v nekaj več kot dveh urah sestopila vzporedno z Italijansko smerjo, krajno poč pa so morali preskočiti.

Slap v zatrepu Voj
V nedeljo 8. t. m. sta Lojze Budkovič in Andrej Žmitek (oba člana AO Bohinj) kot prva preplezala zaledeneli slap v zatrepu doline Voje. Računa­ta, da je bila »smer« visoka nekaj več kot 200 m, skoki so imeli naklonino 70-90 stopinj, plezala pa sta ga štiri ure. Obžalovanja vredno je, da nista vstopila kak teden prej, saj so bile razmere bistveno boljše.

Zimska aktivnost Zagrebčanov
Zagrebški alpinisti so z letošnjo zimsko sezono kar zadovoljni in vse večkrat jih je moč srečati tudi v naših gorah. Okoli Novega leta so plezali po Robičju in iz Krnice na Lipanco. Ko­nec januarja je skupina začetnikov AO Zagreb-matica, pod vodstvom Davorja Butkoviča, preplezala Z gre­ben Planjave in pri tem ostala brez kvalitetnega vestona, ki ga je nekdo »odnesel« iz zimske sobe. Člani AO Železničar so plezali Desni žleb v Kokrski Kočni in sestopili po Grapi Je­zerske Kočne, pa Šijo Brane in Dia­gonalno smer v Mrzli gori. Seveda pa niso zanemarili tudi Kleka (Dragmanova) in Paklenice, kjer je Danko Cvitkovič preplezal dve prvenstveni smeri, isti pa je bil tudi na Kozjaku in Mosorju (Smer Mile Biliča in Mosoraško-Splitska: A 2-3, VI/IV). »Velebitaša« Nino Kurtelj in Branko Ognanovič sta plezala Bosovo grapo in Šijo Brane. 8. t. m. pa Bobnarjev plaz (bilo je južno in plazilo je). Sestopila sta po Bosovi grapi.
Organizirali so tudi tradicionalni (od leta 1951) Velebitaški spust na Slemenu. Med moškimi je zmagal Da­nijel Burič, ki je akcijo tudi organizi­ral, med dekleti pa Sonja Knap (oba AO Velebit). Dan pred tem (31. ja­nuarja) pa so (drugič) organizirali tudi tek na smučeh. Med moškimi je bil najuspešnejši Branko Šeparovič, med ženskami pa Jasna Hrupecki.

Alpinistične šole
Osnovna alpinistična šola je prav­zaprav vsakoletna obvezna naloga vsakega AO in večina jih že nekaj mesecev normalno deluje. Na Jeseni­cah pa se je začela šele pred dobrim tednom dni, zato se kandidati še lahko vpišejo. Informacije dobite v društve­nih prostorih na Cesti železarjev 1.
Udeleženci, AŠ, ki jo je organiziral AO Mengeš, so bili predzadnjo sobo­to na Kalškem grebenu (prek Krvav­ca). Pihal je močan veter in tudi gazili so, M. Šušteršič pa je kljub temu smu­čal z vrha. Kamniška AŠ pa se je po Bosovi grapi povzpela na Brano.

Od tu in tam
Stane Belak (Matica) je 14. t. m. odšel v Za Ak in potem preplezal greben proti Ponci in S grapo na Veli­ko Ponco, sestopil pa v zgornji konec Velike Dnine. Za konec je preplezal še greben na Oltar. Noč je predrgetal v Bivaku II, v nedeljo pa se je vrnil čez Grlo v Martuljk. Na severnih stra­neh je ponekod gazil do kolen globok sneg.
Vodstvo AŠ pri PD Ljubljana-matica pa je organizirala skupno turo Za Ak. Povzpeli so se po Jugovi grapi na Dovški Križ in po isti tudi sestopili. V četrtek 26. t. m. ob 20. uri pa vabijo na občni zbor AO, ki bo v društvenih prostorih, Trdinova 8/11. Na dnevnem redu je načrt dela za letos, predlog finančnega plana, pokazali pa bodo – kot vsak četrtek – tudi barvne diapozitive.
Franček Knez (Impol) in Lojze Cajzek (Celje) sta tokrat plezala le v nedeljo (15. t. m.). Najprej sta preplezala novo smer v steni pod Kamni­škim sedlom (Raz: II-III, 400 m), potem pa Jugovo poč in Šijo Brane.
Franc Balon in Franc Vidic sta 7. t. m., dan kasneje pa še Franc Langerholc ter Boštjan Kekec (vsi AO Škofja Loka), preplezali smer Medo v ste­ni nad Ospom. 18. t. m. pa je Langerholc sam ponovil Žago. Vmes pa so imeli tudi občni zbor, ki je v glavnem potrdil dotedanje vodstvo. Načelnik je še naprej Langerholc, namestnik Kekec, vodja AŠ pa Vidic.
K novici o solo vzponih Filipa Benceta (AO Tržič) v Storžiču lahko še dodamo, da jih je bilo vseh 12 (od 24. do 31. januarja), tri četrtine od njih pa so prve zimske solo ponovitve in večina tudi šele 2. ZP.

Še o »skrivnostni« smeri
Ker si ob pripravi novic za 2, t. m. ni bilo mogoče pomagati z arhivom, je ostala novica o vzpo­nu M. Šušteršiča in M. Škarje ne­popolna. Pa ni smer ne vem kako skrivnostna, o njej smo poročali tudi na naši strani. 7. avgusta 1976, sta jo preplezala Bohinjca Janko Arh in Andrej Žmitek in jo ocenila s IV-V, 500 m, 6 h ime­novala pa Desna zajeda. Ob tem smo še zapisali: vstopila sta po JLA, po prvem raztežaju pa kre­nila desno v izrazito zajedo in po njej v Jesih-Potočnikovo. Bohinj­ska smer so jo poimenovali šele ponavljalci, menda Marko Bricelj, član AAO, ki je s tovarišem opravil prvo ponovitev, druga je najverjetneje pripadla Postojnčanom, sicer pa je bila smer poleti že nekajkrat ponovljena.
Še nekaj o ponovitvi stebra Šit, do katerega je prišlo hkrati (23.- 25. januarja letos). Preplezali so ga Zoran Bešlin, Janez Marinčič (oba AO matica) in Janez Sabolek, ki je član akademskega AO. Prvi bivak so imeli v grabnu, kjer je prečnica v smer Belač-Zupan, drugega pa v votlini ob prečnici, ki so jo zmogli v tegu. Razmere so bile kar v redu, le mraz je bil prehud. Da jih je zeblo, pa lahko verjamemo, saj so samo plezali 36 ur.

Plezali različne smeri v Veliki Raduhi
Še opis dogodka, kakor ga je doživel Rok Kolar – Šlo je za nesporazum pri signaliziranja
Rok Kolar, član AS Prevalje, nas je prosil za popravek informa­cije, ki je bila objavljena v torek (kronika). V njej piše, da so Kolar, Mihev in Žalig odšli v steno Raduhe in se pri Mali Raduhi razšli. Kolar in Žalig naj bi se podala na Veliko Raduho, čeprav nista imela primerne opreme za sestop in se zato zaplezala v Stanetovi smeri …
V resnici, kot piše, je bilo takole: Stanko Mihev (Ravne), Irena Komprej in Igor Ježovnik (oba Preva­lje) ter Kolar (Prevalje) in Janez Žalig (Ravne) so odšli pod steno Velike Raduhe. Prvi trije so odšli v Blagajni­ško smer (1. ZP, V/IV, 300 m), druga naveza pa v Rampo (1. ZP, II-III, 200 m). Kolar in Žalig sta smer preplezala v treh urah in ker sta na vrhu videla, da tovariši še niso izplezali, sta v dveh urah sestopila po Stanetovi smeri (II-III, 200 m), potem pa takoj vsto­pila še v smer, ki poteka levo ob Stanetovi. Toda tik pod vrhom sta mora­la zaradi padca bivakirati.
Ker se zvečer nista vrnila, je Mihev počakal (oni so izplezali ob 22. uri) pri Bukovniku, zjutraj pa zaradi ne­sporazuma pri signaliziranju z bateri­jo (motila je luna) poklical GRS. Ko sta oba pogrešana prišla pod steno, ju je tam že čakal Mihev in skupaj so odšli do koče (Grohata), kjer so sre­čali reševalce.
Za konec pa je Kolar še dodal: »Plezala sva s popolno alpinistično zimsko opremo – le kaj bi brez nje v zasneženi steni počela – pa tudi zaple­zala se nisva nikjer! Res pa je, da so bile razmere dokaj neugodne – pršič in mraz.«

Od kod tatovi v Vratih?
Ko smo 9. t. m. objavili novico o 1. ZP Dolge Nemške smeri (pri »Kratki« smo se zmotili, spregledali smo 2. ZP: J. Arh-J. Humar 9.-10. 2. 80 ter 3. ZP: F. Bence-M. Ivnik 16. 2. 80), smo zapisali tudi, da sta Benkovič in Božičeva ostala brez spalne vreče, vodnika ter denarja. In pristavili: morda bi se tokrat le dalo ugotoviti, kdo je krivec. V Vrata pozimi ne zahaja vsakdo!
Oglasila se je Diana Lavrih iz Ra­dovljice, ki je s tovariši 30. preteklega meseca tudi prenočila v zimski sobi. Pravi, da so bili tam še »punk rokerji«, kot so se sami imenovali, toda pod vplivom alkohola, tako, da z njimi niso bili v stiku. Slonova noga pa je bila tedaj še na pogradu in povedali so, da ni njihova. Vrečo je videl tudi Zagrebčan Branko Ognačevič, prav tako vodnike »Korošica«. Povedal pa je, da so v soboto (31. januarja) zju­traj prišli še drugi (mladi, morda iz Postojne) ter kmalu spet odšli, tako, da z njimi ni govoril.
Raziskava naj teče naprej, saj nam ne more biti vseeno ob vse pogostej­ših vesteh, da se kraje vrste tudi v gorah. Kaže pa, da ne drži druga trdi­tev, da v zasnežena Vrata, denimo, zahajajo le alpinisti in ljubitelji zasne­ženih gora.

Film o Everestu
V sredo zvečer so v dvorani Avdito­rij v Gorici (Italija) prikazali film Kurta Diembergerja o Everestu. Material zanj je posnel lani, ko se je udeležil italijansko-nepalske odprave, na kateri je sodeloval tudi naš član Jože Andlovic. Čeprav jim ni povsem uspelo, so ekspeditivni. Še pred kon­cem lanskega leta je izšla tudi knjiga, predavanja pa so tako že nekaj pov­sem normalnega.

Pet alpinistov iz ČSSR v Julijcih
Izkušeni gostje se tudi letos niso odrekli po­skusu, da ne bi opravili pomembnejše ture
Češkoslovaški alpinisti se tudi letos niso odrekli poskusu, da v Julijskih Alpah ne bi opravili kake pomembnejše zimske ture. Vpra­šanje je seveda, kakšne bodo razmere, toda peterica, ki je v Slove­nijo pripotovala pred tednom dni, je pripravljena tudi na najtežje.
Radka Ambroževa (23), študentka iz Brna, ima za seboj na primer že Cassinovo smer v Piz Badile, plezala pa je tudi že »sedmičko« – smer Asteroidi. Njen partner je Jan Krch (33), ki je bil »soavtor« znane Direttissime na Kohe Šachaur (7116 m) v Hindukušu, bil pa je tudi že na Pik Leni­nu, plezal v Kavkazu (Hergianijevo v Ušbi) in tudi več težkih smeri v Al­pah. Najpomembnejši je verjetno njegov zimski vzpon (1. ZP) po Škot­ski smeri v S steni Eigerja. Tudi vsi trije mlajši plezalci, ki prihajajo k nam s področja češkega peščenjaka, imajo že lepe izkušnje. Aleš Stransky (23) je na primer plezal že v Kavkazu in ima prvenstveno smer v Pizzo Luigi Amadeo, Ludek Šlechta (25) je pred­lani opravil s tovarišem prvenstveni vzpon v S steni Grandes Jorasses ter novo smer v Bergelu … brez izkušenj pa tudi ni 28-letni Jan Kune, kon­struktor iz Jabloneca, od koder so do­ma tudi lanski zimski ponavljalci Peternelove smeri v Steni.
Peterica češkoslovaških alpinistov bo pri nas dva do tri tedne, plezati pa nameravajo največ v Vratih in Ta­marju. Eden izmed ciljev, ki so ga mimogrede omenili, je tudi vzpon (pr­venstveni!) po stiku Velike črne stene in vzhodnega roba Osrednjega stebra, po katerem poteka Gorenjska smer.

Franci Savenc