Mitja Filipič: Lažje grape in dober prosti vzpon
Pogled proti vrhovom nas spominja na mesece, ki šele prihajajo. Količinsko snega res ni veliko in na sončnih straneh se ponekod suhe trave in skale pojavljajo vse višje in višje. Južna pobočja so pretežno obdarjena z dobrim predelanim snegom, celo škripavcem, senčna pa spremenljiva in razmere varirajo od smeri do smeri. V preteklem tednu je bilo le malo vzponov. Prednjačil je Vršič, kjer smo zasledili vzpone v Pripravniški, Butinarjevi in Župančičevi grapi.
Med novostmi smo zasledili eno prvenstveno smer in eno novo varianto smeri. Prvenstveno sta v Matajurskem vrhu preplezala Radovan Lapanja in Tone Črv (oba AO Cerkno). V južni steni sta imela že dlje časa ogledano linijo, za katero menita, da je bila zadnja še nepreplezana naravna možnost v tej steni. Grapa, ki sta jo plezala, je nadaljevanje Rajtlske grape. V primeru dobrih razmer v njuni smeri in dobrega ledu spodaj bi lahko grapo povezali v približno 800 metrsko smer. No, tokrat je led že odplaknilo in tako sta plezala le snežno grapo, ki sta jo poimenovala Poslednji Mohikanec (30-40°, 400+100 m). Zadnjih sto metrov do vrha sta preplezala po Vzhodni grapi. Razmere sta imela dobre, takšne naj bi bile po njunem mnenju tudi v sosednjih smereh.
Dobre razmere se zagotovo najdejo v celotni verigi vse do Krna. Večkrat sta bili obiskani priljubljeni Leva in Desna grapa v Srednjem vrhu nad vasjo Krn.
Nova varianta je verjetno nastala v Teranovi smeri. Preplezala jo je italijansko-madžarska naveza Emanuele D´Amico – Balazs Ujhelyi. Na vrhu smeri je Italijan zgrešil smer normalnega izstopa in preplezal dodatnih 150 metrov smeri. Nova varianta poteka desno od originalne smeri. Najprej 40 m sledi žlebu, nato preči 20 metrov v desno in se vzpne po kombiniranem terenu na snežni plato. Na koncu sta preplezala še stometrsko izstopno prečnico. Ocena variante je M4, 80°.
Preden preidemo na skalne vzpone pa še nekaj iz mrzlih dni. 28. januarja sta Aleš Vrhovnik in Miha Zupin (oba AO Kranj) v dolini Remšendol preplezala redko plezan slap. Edini znani vzpon pred njima sta opravila Ivan Razpet in Zvonko Cvek leta 2011, ki sta slap poimenovala Usoda. Miha in Aleš sta slap ocenila z WI 5, 130 m.
Med neznankami je tudi slap levo od Piccolo Naboisa v Zajzeri, ki sta ga konec januarja plezala člana Posavskega AK… Komentarji in informacije o obeh slapovih dobrodošli.
Levo Usoda v Rešendolu (Vir: AO Kranj), desno neznani slap v Zajzeri (Vir: Posavski AK).
Lindič čez Jolly Jokerja (8a)
Nizko ležeče južne stene in večraztežajne športne smeri v njih so bile zaradi ugodnih temperatur v zadnjih dneh večkrat obiskane. V senci pa je tudi v teh toplih dneh lahko precej mrzlo, še posebno v visokogorju. To je izkusil Luka Lindič s soplezalko Ines Papert v zgornjem delu večraztežajne smeri Jolly Joker (8a, 200 m) v stolpu Torsäule v masivu Hochkönig na meji med Avstrijo in Nemčijo. Luka je smer zmogel prosto v enem dnevu ter tako zgodaj in dobro začel s skalno sezono.
Ama Dablam na platnu in ekranu
Lanskega maja je minilo 20 let odkar sta Vanja Furlan in Tomaž Humar rešila uganko severozahodne stene Ama Dablama. V petih dneh sta v alpskem slogu preplezala Spominsko smer Staneta Belaka – Šraufa (VI, 90°, 70°, V, A2+, 1650 m) in nato varno sestopila po jugozahodnem grebenu. Za svoje dejanje sta prejela Zlati cepin. Njima je posvečen dokumentarec Ama Dablam, izsanjane sanje, ki bo v krajši različici predvajan danes ob 20.50 na TV Slovenija 1 ter celovečerni različici v sredo, 22. februarja, na 11. festivalu gorniškega filma.
Vabljeni tudi na vse ostale sklope predavanj in filmov 11. FGF. Program dogajanja v Ljubljani, Celju, Domžalah, Mojstrani in Novi Gorici…
Monografija o TK Skala
Skalaši so pustili globoko sled v našem alpinizmu, ki je še tako močni viharji ne izbrišejo. Spomin nanje sta še utrdila dr. Peter Mikša in Elizabeta Gradnik z monografijo Trden kakor skala – Kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala…
Srečno!
2 komentarjev na članku “AN – 21.02.2017”
Andrej Kecman, 22. 02. 2017 12:46
Varianta Teranove zagotovo ni prvenstvena. Plezali so jo že pred leti. Govoril sem z dvema, ki sta jo plezala, pa tudi onadva nista prepričana, da sta bila prva. Je pa sicer lep vzpon, škoda, da očitno ni razmer v Trojki, saj je povezava Teranove in Trojke lepa plezarija.
Miha Hauptman, 21. 02. 2017 13:21
Neznani slap v Zajzeri je Piccolo nabois. V vodničku Zimski vzponi je napačno označen. Dejansko gre pri slapu Placche Parallelle za dva vzporedna slapova, Placche destra in Placche sinistra.
Večina zmotno misli da pleza Piccolo nabois, ko plezajo leve plošče, pa še ocena jim bolj ustreza 😉