Alpinistične novice 7/1977

Seznam prijavljencev za »Everest 79«

Napoved, ki smo jo priobčili pred tednom dni, se je povsem uresničila. 10. februarja, ko je potekel rok za oddajo prijav, je prišlo na PZS 23 prijav, dan za tem 18 in potem še 3 (toda vse oddane pravočasno, kar je dokazoval poštni žig). Vseh prijav je sedaj 68 in zajemajo kandidate štirih republik, kar je svojevrsten rekord.
Prvi se je prijavil Viktor Grošelj (Matica), in sicer je njegova prijava prišla 24. januarja, le dan za njim pa ta prišli še dve: Ivč Kotnik ŠAO (sedaj v JLA) in Zvone Andrejčič (Matica). Četrto je oddal Vanja Matijevec (Šmarna gora) in peto Stane Belak (Matica). Potem so pričele prihajati pogosteje, zato jih navedimo raje po pripadnosti. Akademski AO: J. Aljančič, J. Gradišar, P. Jeromen, J, Rupar in V. Šlamberger; Celje: F. Čanžek, S. Jošt, F. Knez in J. Zupan; Črna: E. Drofelnik; Domžale: S. Klemenc in S. Šikonja; Dovje-Mojstrana: J. Dovžan in I. Kofler; Idrija: D. Felc; Impol Slovenska Bistrica: I. Šturm; Jesenice: Z. Hanžek in A. Javorški; Kamnik: J. Ažman, L. Jerman, M. in D. Kregar, C. Kramar, B. Pollak in J. Volkar; Kranj: T. Jamnik, P. Markič, A. in M. Štremfelj ter N. Zaplotnik; Matica: Z, Bešlin, D. Cedilnik, B. Krivic, M. Maležič, M. Manfreda, J. Marinčič in M. Suhač; Mengeš: M. Šuštaršič in F. Vrankar; Mežica: M. Kolar; Radovljica: J. Reberšak: Šmarna gora: J. Kalan, S. Marenče in R. Robas; Tržič: F. Bence, B. Bergant, S. Frantar, J. Lončar in D. Srečnik; Železničar: D. Bregar. Iz Hrvatske so se prijavili štirje: Stipe Božič, Željko Gobec, Vladimir Mesarič in Boris Siriščevič. Iz Bosne in Hercegovine prav tako štirje: Muhamed Gafič, Himzo Kazazič, Branimir Maltarič in Muhamed Šišič. Trije izmed prijavljencev so zdravniki: Damjan Meško, Peter Soklič in Igor Tekavčič, dva pa novinarja: Radovan Riedl (TV) in Rado Kovačevič (Novi Sad).
Sedaj se bodo pristojni lotili odgovornega in obenem nehvaležnega dela – selekcioniranja; toliko kandidatov bi bilo za kakršnokoli temeljito delo namreč preveč (računajo na 40-45 članov prve selekcije). Roka, do kdaj bo opravljeno, zaenkrat ne more povedati še nihče. Jasno pa je, da časa ni na odmet in da bo moral štab, ki bo priprave vodil, čim prej pričeti delati, saj se bo vsak zamujeni teden lahko še krepko maščeval.

Tržiške novice
V soboto, 5. febr., sta Željko Perko in Iztok Tomazin v osmih urah kot prva pozimi preplezala SZ raz Storžiča (letna ocena: IV, IV+, 280 m), Razmere v steni so bile slabe, presenetila ju je odjuga, ki jima je vzpon zelo otežila. Dva dni pred tem pa je Tomazin sam opravil prvenstveni zimski vzpon v severni steni Begunjščice: Smer ob zajedi, III-IV, 40-55°, 450 m.
V domu pod Storžičem je bil 5. in 6. t. m. zimski alpinistični tečaj AO Tržič. Predavala sta Zvone Korenčan o zimski tehniki in varovanju ter Željko Perko o plazovih. Žal pa zaradi slabega vremena niso mogli opraviti načrtovanih vzponov na Storžič.

Tečaj na Bjelašnici
V okviru VI. sarajevske alpinistične šole so imeli od 26. januarja do 1. februarja zimski alpinistični tečaj v domu Stanari (1685 m, Bjelašnica). Diplome o opravljenem tečaju je dobilo 30 mladih začetnikov, ki so večinoma obiskovali tudi že letni tečaj. Vodja tečaja je bil Rašid Mulahusič. In še ena zanimivost – za ves čas tečaja in polno oskrbo so morali tečajniki prispevati le po 350 din!

Alpinistične šole
Akademski AO vabi drevi ob 20. uri na predavanje z barvnimi diapozitivi Rudija Rajerja o turnem smučanju Predavanje bo v društvenih prostorih na Trgu osvoboditve l/I, soba 56.
AO Kranj začenja z alpinistično šolo drevi, in sicer v društvenih prostorih na Koroški 23. Vodja letošnje šole je Dušan Moštrokol, na programu pa imajo 11 predavanj in ustrezno število vaj v plezalnem vrtcu ter štiri skupne ture. Šola bo zaključena predvidoma 2. junija, pogoj za sprejem pa je 20 vzponov na vrhove nad 2000 m.
AS Škofja Loka prav tako danes pričenja z alpinistično šolo. Sestanke s predavanji bodo imeli v gimnaziji (razred 3. c), in sicer vsak četrtek ob 19. uri.
AO Kozjak iz Maribora je pričel z alpinistično šolo v torek, 8. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Orožnovi 2. Na programu imajo 12 predavanj, občasne treninge ter vaje na pohorskih skalcah. Predavanja bodo sklenjena predvidoma do konca meseca aprila, tako da se bodo tečajniki med prvomajskimi prazniki že lahko udeležili tabora v Paklenici. Šolo vodi Borislav Jerabek.

List iz dnevnika
V petek ob 17.40 bo na drugem programu radia za alpiniste zanimiva oddaja »List iz mojega dnevnika – Trisul«. Tekst zanjo je pripravil Vanja Matijevec, bral pa bo Andrej Nahtigal.

»Pajki« in organizacijske težave
Nekateri člani CAI Lecco so leta 1946 ustanovili elitno alpinistično skupino, ki so jo imenovali »vedno brez ficka«. Ime »pajki« pa si je skupina nadela šele naknadno, po oceni, ki jo je o njihovem plezanju podal Tita Piaz, legendarni plezalec iz Trenta. Skupina šteje sedaj 36 aktivnih članov (Lecco šteje le približno 30.000 prebivalcev!) in 47 »zaslužnih«. Doslej so opravili že več ko 200 prvenstvenih vzponov, organizirali več odprav (McKinley, Gašerbrum IV, Jirishanca, Cerro Torre, Fit z Roy …), številni njihovi člani pa so sodelovali tudi v drugih italijanskih odpravah.
Člani elitnega kluba »Pajki« so bili do nedavnega člani dveh društev: matičnega CAI Lecco, ki mu predseduje Ricardo Cassin in je združeval predvsem starejše, ter podružnice Belledo, kjer je bila večina mlajših. Toda kot je že navada, so bili tudi pri njih odnosi med matico in podružnico v zadnjem času precej napeti. In ko podružnica ni izpolnila nekih obveznosti, ki so jih imeli do odprave v Pakistan, je vodstvo matice uporabilo statutarno pravico in jo razpustilo. 12 »pajkov«, ki so bili člani ukinjene podružnice, so sedaj ostali brez članstva v planinski organizaciji ker se – iz solidarnosti do drugih – nočejo včlaniti matico. To pa zopet ni v skladu s statutom kluba. Dr. Vasco Cocchi, ki je sedaj predsednik »pajkov«, pa upa da bodo tudi to težavo zadovoljivo rešili, kot so že prenekatero in poudarja, da ni spora med njihovimi člani, spor je nastal med vodstvoma matice in podružnice.

Sodelovanje štajerskih in koroških AO
Na posvetu zastopnikov štajerskih in koroških AO, ki je bil pred kratkim v Mariboru (pobudo zanj so dali že na zboru konec preteklega leta) so ugotovili, da je sodelovanje, ki je bilo nekoč že dobro utečeno, zadnjih nekaj let precej nazadovalo. Toda vodstvo AO in alpinisti se sami srečujejo s podobnimi, če ne enakimi težavami, neredko se srečujejo v gorah, hodijo na iste vzgojne akcije itd. Zato so se odločili, da s pomočjo komisije za alpinizem pri PZS najprej organizirajo na Grohotu tečaj za alpinistične inštruktorje. Med prvomajskimi prazniki se bodo skupaj udeležili tabora jugoslovanskih alpinistov v Paklenici, sredi leta pa bodo organizirali ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja