Vendarle vzponi
Pretekli teden smo poročali, da letos ob začetku zimske alpinistične sezone ni bilo vzponov, kar bi bilo glede na vremenske razmere tudi povsem razumljivo. Toda tedaj še nismo imeli poročil iz Celja. Z malenkostno zamudo, ker je bila večina članov AO v gorah, so nam namreč sporočili, da je naveza Franček Knez-Jože Zupan opravila kar dva vzpona. V torek 21. t. m., sta drugič pozimi preplezala (6 ur) Smer skozi okno v vzhodni steni Križa. Naslednji dan pa v 9 urah prvič pozimi še Celjsko smer v severni steni Planjave. V steni sta naletela na precejšnje težave. Spodaj je bila skala skoraj povsem poledenela, zgoraj pa jima je nagajal sipek sneg.
Razpis za »Everest 79« kasni
Načelnik komisije za odprave v tuja gorstva PZS Aleš Kunaver nam je sporočil, da razpis za udeležence ter vodjo odprave »Everest 79« še ni bil razposlan na alpinistične odseke, ker so nastale tehnične težave. Razposlan bo te dni, zato bo rok za prijave potekel šele konec januarja 1977. Razpis bo v imenu zvezne komisije (KOTO PZJ) razposlala pisarna PZS vsem alpinističnim odsekom (sekcijam) ter komisijam za alpinizem Jugoslavije.
Alpinistične selekcije
Ob razmišljanju o kategorizaciji alpinistov, pripravah na odpravo »Everest 79« in novih smereh v naši telesni kulturi, se samo po sebi zastavlja tudi vprašanje selekcij alpinistov. Izmed prijavljenih kandidatov za načrtovano odpravo na Everest bo po do sedanjih podatkih izbranih «40-45 najboljših in ti se bodo morali vsestransko in pod strokovnim vodstvom pripravljati vse do odhoda izbrane ekipe. Toda ta prva “selekcija” ne bo dokončna, temveč se bo lahko spreminjala po doseženih rezultatih v vsaki sezoni (zimski in letni). Vzporedno pa bi morali misliti tudi na mlade, obetavne člane AO, ki v to (zvezno) selekcijo vsaj na začetku ne bodo vključeni. Te pa bi lahko zajeli v priprave na republiški ravni, ki pa bi bile lahko prav tako načrtne in pod podobnimi kriteriji, kot bodo veljali za zvezno selekcijo. Sicer pa imajo tak način dela pri nas v nekaterih športih že vpeljan, v nekaterih državah pa to velja tudi za alpinizem.
Koledar »Trisul 76«
Tovarna KLIMA iz Celja je planinsko javnost presenetila s stenskim koledarjem, na katerem so izbrani posnetki naše alpinistične odprave na Trisul, ki pa ga na žalost v knjigarnah (tako kot tudi ne koledarja »Transverzala« založbe Borec) ne bo mogoče kupiti. Koledar so natisnili v nakladi 2000 izvodov v Cinkarni Celje, barvne izvlečke je pripravilo tržaško podjetje Fotolito Biondi, posnetke pa je v večini prispeval Jože Hočevar, po enega pa Sazonov, Marenče ter Grasselli.
Prek 2400 vzponov
Na Tojzlovem vrhu je bilo srečanje koroških in štajerskih alpinistov, ki so se ga udeležili predstavniki ŠAO, Impola, Črne, Mežice, Slovenj Gradca, Raven, mariborskih AO In Celja. Med vsemi pa je najbolj bogato biro vzponov lahko prikazal prav zadnji. 720 vzponov, od tega kar 17 prvenstvenih in 3 prve zimske ponovitve, so prav gotovo zgovoren pokazatelj za to. Toda tudi zbir aktivnosti vseh, ki presega 2400 vzponov v domačih in tujih gorah, veliko pove.
Prvi sedemtisočak Švedov
Švedski alpinisti doslej niso imeli posebnih mednarodnih uspehov. Letos pa se je njihova dvanajstčlanska odprava povzpela na Nun (7135 m) v skupini Kun Nun v Kašmiru. Zanimivo pa je še nekaj — odprava ni imela vodje, vsa so odločali ter usmerjali vsi skupaj.
Uspeh četverice
Med naštevanjem največjih letošnjih uspehov v Himalaji večina postavlja na prvo mesto prvenstveni vzpon četverice graških alpinistov (Hanns Schell, Robert Schauer, Hilmar Sturm in Siegfried Gimpel) po jugozahodnem grebenu (Rupalska stena) Nanga Parbata, ki so ga uspešno končali 11. avgusta. Odprava je trajala komaj dober mesec, imela je malo opreme, bili so brez višinskih nosačev in kisikovih aparatov, pa je vseeno žela uspeh. Kot je znano se je z Nanga Parbatom doslej poskusilo 16 odprav, toda le štiri so dosegle vrh. Po severni strani leta 1953, prek Diamirske stene leta 1962, osem let za tem prek Rupalske stene in leta 1971 so češkoslovaški alpinisti ponovili vzpon prek severne stene,
163 članov AAO
Iz poročila Akademskega AO iz Ljubljane za letošnje leto izstopata dve številki: odsek je skupno štel 163 članov (od tega pa je 76 novih tečajnikov, 46 je pripravnikov, 41 pa alpinistov), opravili pa so 650 vzponov, če pa prištejemo še 50 turnih smukov, pa to znese že 700. Ker je razumljivo, da novi tečajniki še nimajo tur ali vsaj večina ne in da nekateri sicer aktivni člani svojih še vedno niso vpisali v »knjigo vzponov«, je bila tudi povprečna aktivnost (prek 8 vzponov na enega) kar zadovoljiva. Seveda pa so tudi izjeme. Tine Mihelič, čeprav spada že med najstarejše še aktivne člane, je letos npr. zbral največ vzponov (46). Marjan Osterman je vpisal samo prvenstvenih tur kar 16 itd. Razveseljivi so tudi podatki o vzgoji novih kadrov. Večina lanskih udeležencev AŠ je ostala v vrstah AO in so že postali pripravniki, v nov ciklus predavanj in vaj pa se je sedaj vključilo še 76 novih. Danes predavanja za njih ne bo, pač pa bo v četrtek, 6. januarja. Rudi Rajar bo govoril o vremenu v gorah. Vabijo tudi vse tiste, ki se za alpinizem zanimajo, pa se jim še niso priključili. Sestajajo se vsak torek in četrtek ob 20. uri na Trgu osvoboditve 1, v sobi 56, prvo nadstropje.
Tečaj na Vršiču
V soboto, 18. t. m., je AO Kranj priredil na Vršiču prvi zimski alpinistični tečaj v novi sezoni. Poleg 15 članov odseka se ga je udeležilo tudi 7 članov AS Škofja Loka Deseterica, ki je prišla na Vršič že v petek, je v soboto pridno vadila na snegu, čeprav je ves čas deževalo, popoldne pa so vsi skupaj poslušali predavanja. V nedeljo načrtovana tura pa je zaradi slabega vremena odpadla.
Ameriška smer v Eigerju
Letos avgusta sta plezalca iz Brna (ČSSR) Peter Bednarik in Pavel Sevčik kot prva poleti (in tretja sploh) preplezala Ameriško smer v Eigerju. Za vzpon sto potrebovala sedem dni.
Izpopolnjevanj reševalcev
Ameriška gorska reševalna služba vedno bolj sistematično skrbi za vzgojo naraščaja, pa tudi za izpopolnjevanje starejših, že izkušenih reševalcev. Iz statistik je razvidno, da so samo lansko leto poslali na šolanje v Avstrijo kar 175 svojih članov.
