Vse več alpinistov z nad sto vzponi
Še pet alpinistov pri nas, ki imajo številne vzpone letos – Seznam je prav gotovo še širši
Poročali smo že o dveh rekorderjih, o Frančku Knezu, ki je letos opravil 222 plezalnih vzponov, in Filipu Bencetu, ki jih ima le deset manj. Zbrali pa smo podatke še o petih, ki jih imajo več kot sto, seznam pa se bo prav gotovo še širil.
Janez Jeglič, član AO Domžale, ki je bil šele lani sprejet med alpiniste je povedal, da ima že 163 vzponov, preseneča pa, da jih ima kar 32 z ocenami nad VI, torej VI- ali več. Enako število vzponov skrajnih težav ima tudi njegov tovariš v navezi Silvo Karo, ki je sicer letos opravil 107 alpinističnih tur. Večino najtežjih sta opravila v stenah Colorada v ZDA, čeprav tudi doma nista brez njih. Njuna najtežja smer je McCarthy West Face z ameriško oceno 5. 12-, ki ustreza IX- po lestvici UIAA in je sploh najtežja smer, ki so jo doslej preplezali naši alpinisti. Pri tem pa je potrebno povedati, da je Karo tudi načelnik AO in sta z Jegličem veliko časa porabila na vajah z začetniki v plezalnem vrtcu. Prosto sta ponovila (kot 4. in 5.) tudi Aschenbrennerjevo v Travniku, Utopijo in Kačo v Paklenici, njuna je 1. PP Kramarjeve in 2. PP Kamniške v Koglu itd.
Med tistimi, ki izstopajo po aktivnosti, je tudi letos Iztok Tomazin (AO Tržič). Čeprav se je zlasti posvetil poletom z zmajem in tudi v tej dejavnosti dosegel največ kar se da, je opravil 141 vzponov (doslej vsega 750). Med njimi so tudi tri »sedmice« (1. PP Klina v Aniča kuku itd.).
Preostala dva izmed doslej znanih članov kluba 100« sta s Primorskega. Janko Humar, član Soškega AO, ki študira v Mariboru, je sedaj celo nekoliko odmaknjen od gora. Pa je vendarle samo letos opravil že 122 tur, vsega doslej pa 438. Med letošnjimi jih je 40 opravil sam, brez tovariša na vrvi. 12 je bilo prvenstvenih in 50 »šestic«. Toda med njimi jih je tudi precej z višjo oceno, saj je plezal tudi v ameriških stenah. Idrijčan Slavko Svetičič pa ima letos 120 vzponov (vseh doslej 247). Ob tej številki pa še pravi, da smeri, ki jih prepleza v isti sezoni po večkrat, niti ne vpisuje v svoj dnevnik. Med letošnjimi turami ima tudi 7 prvenstvenih, solo vzponov pa 42.
Ob tem pa je seveda potrebno dodati še, da število opravljenih vzponov ni tudi absolutno merilo. To je le eden izmed podatkov, saj so med posameznimi vzponi lahko izredno velike razlike v kvaliteti, pomenu, težavnosti … Ni vseeno, ali nekdo pleza predvsem kratke smeri, drugi pa pretežno težke, v visokih alpskih stenah, tudi pozimi, se orientira v reševanje »problemov« itd. Toda kakorkoli, podatki o številu vzponov pa vendarle kažejo na spremembe v našem alpinizmu. Še pred leti je namreč veljalo, da je bil zelo aktiven alpinist, ki je opravil po 30 ali malo več vzponov.
Srečanje z zamejskimi Slovenci
Na povabilo alpinistov Slovenskega planinskega društva v Trstu je bila 18. in 19. t. m. na obisku skupina vidnejših slovenskih alpinistov. Bili so lepo sprejeti čeprav srečanje ni bilo strogo uradno. Zbrali so se v Slovenskem kulturnem domu »France Prešeren« v Podjuncu in si ogledali diapozitive ter izmenjali mnenja ter spomine. Naslednji dan pa se je vreme le toliko popravilo, da so lahko plezali, seveda v bližnji Glinščici, ki je zaželeno vadišče v jesenskih in zimskih mesecih.
Seminar UIAA za turno smučanje
V Alpskem šolskem centru v Rudolfshütte (Visoke Ture) bo od 10. do 16. aprila prihodnje leto seminar UIAA, namen jen mladinskim vodnikom za vodenje visokogorskih smuških tur. Program je bogat, šola ima tudi odličen kader in v okolici dovolj primernih terenov. Škoda le, da se akcije lahko udeležita le po dva zastopnika vsake organizacije (za Jugoslavijo sprejema prijave PZS) in da so tudi sicer pogoji za sprejem dokaj strogi. Kotizacije je 140 Sfr.
Na povratku domov
V nekaj dneh se bosta iz Čila vrnila člana mini odpravice “Patagonija 82« Tone Golnar in Ljuho Hansel. Zadnje obvestilo, ki smo ga prejeli, je iz Coyhaique pod goro Cerro Castillo v Patagoniji. Po taboru UIAA v Los Valdes, med katerim sta se povzpela na Mirador de Morano in sedlo med Marmolejo ter San Josejem (naprej ni šlo zaradi napak v karti), sta odpotovala z vlakom do Puerto Monti, naprej pa z letalom. Njune izkušnje bodo omogočile morda že kmalu nadaljnje raziskovanje Patagonije, koder doslej naši alpinisti (če izvzamemo naše rojake živeče v Argentini) še niso bili.
Alpinistični muzej
Alpinisti PDS Velebit iz Zagreba so z delavsko univerzo Ogulin in Planinsko zvezo Hrvatske podpisali sporazum o alpinističnem muzeju, pobudo pa so dali že pred tremi leti. Za dva prostora, kolikor jih bo za sedaj imel muzej, je zbranega že veliko gradiva. Sicer pa se je v steni Kleka nad Ogulinom hrvatski alpinizem pravzaprav začel in v njem ima mladi rod poleg Paklenice tudi osnovno vadišče. V Ogulinu se je leta 1874 tudi začelo hrvatsko organizirano planinstvo.
AO Rašica: 1166 tur
Na 6. rednem občnem zboru, ki so ga imeli člani AO Rašica pred dnevi v društveni postojanki, so samokritično ugotovili, da so slabo sodelovali z mladinskim odsekom. Precej več so naredili za PD z dežuranjem na Rašici in delovnih akcijah. Dobro so izpeljali tudi AŠ, ki se bo letos nadaljevala. Devet tečajnikov je opravilo izpit za pripravnike in so se že dobro vključili v delo odseka. Izredno zadovoljni so tudi z aktivnostjo saj so opravili kar 1166 tur. Plezalnih vzponov je bilo 953 od tega 199 zimskih. Med vzponi je bilo kar 154 »šestic«, med pomembnejšimi pa so: 1. ZP Medvoške v Debeli peči, 1. ZP dr. Zavrnikove, 3. ZP Aschenbrennerjeve, med poletnimi pa Čihulova v Široki peči, solo Čopov steber, 1. P Levega raza Hudičevega stebra itd. Dobro so se odrezala tudi dekleta. Marija Frantar je celo vodila žensko odpravo »Pamir 82«. Kar devet članov je kategoriziranih. Frantar, Matijevec, Mokotar, Niko Novak in Vidmar imajo zvezni razred, Tine Bucik, ki bo še naprej načelnik AO ima perspektivnega, republiškega pa imajo Frantarjeva, Silvo Novak in Suzič.
Sprejem v AO Mengeš
18. t. m. je bil v Mengeški koči na Gobavici sprejem med alpiniste PD Janez Trdina iz Mengša. Bilo je prijetno in živahno, za uvod so pokazali številne diapozitive in ilustrirali aktivnost, alpinista pa sta postala Miran Martinjak in Jože Štih.
1. PP Netopirja
V steni nad Ospom je spet nekoliko bolj živahno. Z nekoliko zamude smo zvedeli, da je Tadej Slabe (v navezi z Andrejem Kokaljem) 5. t. m. opravil prvo prosto ponovitev Netopirja (VII-/VI+). V nedeljo, 12. t. m. sta navezi Ines Božič-Luka Levstek in Kokalj-Slabe ponovili Gobo. 17. pa Kokalj in Levstek Internacionalno. O vzponih v osapski steni poročajo tudi Kamničani. Dare Božič in Frane Kemperle sta preplezala Medota, z Lojzetom Cajzkom (AO Celje) pa Italijansko. Božič in Cajzek Netopirja, Kemperle sam pa Medota.
»Himalaja 83«
Organizatorji AO Ljubljana-matica so nam sporočili, da jim je ostalo še nekaj koledarjev »Himalaja 83« (čeprav so jih v zadnjih dneh večino razprodali po podjetjih) in da jih bodo zato še prodajati na novoletnem sejmu v Čopovi ulici. Himalajci pa bodo koledarje podpisovali v spomin. Izkupiček je namreč namenjen kvalitetnemu alpinizmu in odpravi.
Povpraševanje po Alpinističnih razgledih
Po daljšem presledku je izšla štirinajsta številka te publikacije
Od oktobra 1979, ko je izšla prva številka Alpinističnih razgledov, jih je zagledalo luč sveta še 13. Zadnja, štirinajsta številka po kot je v uvodniku zapisal urednik France Malešič po daljšem, težko opravičljivem presledku. Pa vendar, nihče razgledov še ni odpovedal, novih naročnikov pa je toliko, da za sedaj vsem žal ni moč ustreči. Posebne pozornosti je vreden uvodnik, ki dovolj tehtno »razgalja« sedanjo (večinoma organizacijsko) problematiko našega alpinizma v okviru celotne organizacije. Urednik je vanj vnesel tudi osnovne misli iz dokumenta »Organiziranost, vsebina in problemi AR«, ki je pripravljen za razprave. V njem je uvodoma zapisano da so AR povezavo med Alpinističnimi novicami v Delu ter trajno obliko Planinskega vestnika.
Nadaljuje se (zanimiva)serija Veliki pionirji alpinizma (14. del!) in sestavkov o gorah. Pazljivega branja vredna sta sestavka Marjana Manfrede in Janija Pšenice. Ne manjka pa seveda tudi opisov in shem, predstavljene so gore BiH, Romunija, nekatere nove edicije, podatki o delu AO in AS v lanskem letu in tudi nesreče, na koncu pa je še nadaljevanje zapisa o opisovanju alpinističnih tur ter povzetek o varovanju s polbičevim vozlom.
Generacije alpinistov na pogovoru
Dober odziv na vabilo Akademskega PD – Še nove teme za pogovore
Vabilu Akademskega PD na pogovor o alpinizmu se je odzvalo veliko mladih in starejših alpinistov, celo zastopnikov predvojne generacije in Skalašev.
Že uvodna »paralelna« projekcija diapozitivov iz Peruja, na desni gore in dejavnost na njih, na levi pa življenje pod njimi ter folklora – je bila lepo sprejeta. Predvsem je bil to dober temelj za pogovor, ki ga je z uvodnim razmišljanjem začel Rudi Kotnik. V nadaljevanju so se oglašali številni prisotni. Misli in trditev pa je bilo toliko, da jih zlepa ne bo mogoče urediti: od ugotovitve, da je slovensko planinstvo (z alpinizmom) predvsem kulturni pojav, da je naše planinstvo npr. izdalo več literature (strokovne in tudi beletristike) kot vse naše druge športne dejavnosti, pa do vprašanj, kje so meje sedanjega, športnega alpinizma.
Veliko udeležencev se je menda odpovedalo tradicionalnim odsekovim sestankom, da so lahko prišli na ta pogovor. Logična posledica tega bi zato morala biti, da bi prvemu pogovoru sledili še nadaljnji. Morda tudi bolj tematsko usmerjeni: o skrajnih mejah plezalstva, IX in X stopnji, o smiselnosti in opravičljivosti solo plezanja in podobnem.
Sprejeli so tudi nepopularne sklepe
Na seji glavnega odbora Planinske zveze Slovenije je bila v ospredju akcija Kredarica
Kljub vsem dobrim namenom je bil tudi dnevni red četrte redne seje glavnega odbora PZS obsežen, saj je imel kar 15 točk. O akciji »Kredarica« je poročal predsednik PD Ljubljana-matica Marjan Oblak, ki je poudaril, da je že veliko storjenega marsikaj pa še manjka, zlasti denar. Srečke loterije ne gredo dobro v prodajo, medtem ko so razglednice že pošle. Toda vsi so trdno odločeni, da bo otvoritev prihodnje leto na napovedani datum.
Poročilo izvršnega odbora, ki ga je obrazložil Danilo Škerbinek je bilo soglasno sprejeto, saj so vsi delegati več ali manj redno spremljali njegovo delo. Ob obravnavi koledarja akcij v prihodnjem letu pa je bilo potrebno nekaj vsklajanj, predvsem pa so ga delegati še precej dopolnili.
Najbolj »vroče« so bile točke, ki so napovedovale večje članarine, naročnino za Planinski vestnik in manjši popust pri prenočnini. Toda po temeljiti razpravi, ki je bila opravljena tudi že v MDO in po društvih, so bili predlogi praktično v celoti sprejeti. Ne gre drugače, vse se draži in tudi planinska organizacija ne more vsega opraviti le s prostovoljnim delom.
Glavni odbor PZS je sklenil, da bo nova enotna članarina za pionirje 35, za mladinec, ki še niso zaposleni pa 70 din. Priporočena članarina za vse druge (dokončno jo oblikujejo PD) pa 150 din. Višja bo tudi letna naročnina za Planinski vestnik in sicer 650 din. Za plačevanje stroškov, ki so posebno narasli za tiskarske usluge, pa bo potrebno poiskali še dodatne vire in seveda izkoristiti vse notranje rezerve.
Deloma se bodo znižali tudi popusti za prenočevanje v planinskih postojankah. Na vseh ležiščih v sobah bo popust le 20 odstotkov, na skupnih ležiščih pa bodo imeli planinci s plačano člansko članarino 40 odstotkov popusta, pionirji, tisti, ki plačujejo mladinsko članarino ter alpinisti, gorski reševalci in stražarji, markacisti in vodniki 60 odstotkov.
Franci Savenc
Gore pod polnočnim soncem
Izšla je knjiga Janeza Bizjaka, ki opisuje sever arktičnih gora
Pravkar je izšla knjiga Janeza Bizjaka Gore pod polnočnim soncem. Že ime pove, da je nastajala nekje na severu arktičnih gora. To je naša prva knjiga, ki opisuje Grenlandijo, eno najmanj raziskanih področij sveta. Avtor Janez Bizjak je leta l978 vodil v gore vzhodnega Grenlanda zasavsko alpinistično odpravo, leta 1980 pa je sodeloval v drugi slovenski odpravi na Grenlandijo, ki so jo organizirali Mariborčani.
Avtor nam na privlačen način predstavi zgodovino največjega otoka od vikingških časov do danes. Napeto opisuje raziskovanje gora od zaledenelih fjordov do gora na robu notranjega ledu, skrajno naporno in negotovo prodiranje po neskončnih ledenikih, pogumno plezanje na neosvojene vrhove. Kot mnoge odprave je tudi Zasavska doživela vso arktično grozo pomanjkanja hrane in negotovega povratka v civilizacijo. Velika vrednost knjige so Bizjakova razmišljanja o smislu življenja, o notranji moči in hotenju človeka po nečem novem, o popotovanju, raziskovanju, odkrivanju novega, spoznavanju skrajnih človeških zmogljivosti in samega sebe. V napeta doživetja nevsiljivo vpleta svoje spomine na mladost ter na mnoge dogodke v njegovi 20 letni alpinistični karieri. Iz knjige razberemo piščeve lastnosti, načrtnost, doslednost, železno voljo, nepopustljivost do samega sebe. Odlično opazuje naravo in sočloveka. V zadnjem delu knjige na kratko opisuje mariborsko odpravo ter hudomušno prikaze njihovo življenje v baznem taboru. Knjigi je dodal še kratek opis odprave domžalskih alpinistov preteklo leto, ki so tudi spoznali resničnost ugotovitve, da je na Grenlandiji uspešna tista odprava, ki se srečno vrne.
K. S.
