Alpinistične novice 51/1972

Južna stena Ingolf Fjelda

Komaj leto in pol je minilo, odkar so hrvaški alpinisti z vzponom na do tedaj deviški Ingolf Fjeld (2560 m) v vzhodnem Grenlandu, alpiniste opozorili na to goro, že se pripravlja druga ekspedicija, ki ima v načrtu njegovo južno steno. Prva je namreč pripotovala v vznožje že med tem ko so se hrvaški alpinisti še vzpenjali na vrh, njeni člani pa so bili doma v Angliji.
Nova odprava si je za vodjo izbrala Dolfija Rotovnika, našega rojaka in udeleženca hrvaške odprave, v njej pa je še šest Dancev in dva Angleža. Po načrtu bo v steni izmenično »delalo« pet članov, štirje pa bodo stalno pod steno za stik in morebitno pomoč. Prvih 400 m (od skupno 1600 m) stene nameravajo opremiti s stalnimi vrvmi. Srednji del, ki bo najtežji, računajo, da jih bo zamudil kakih 7-8 dni, izstop še najmanj en dan, dva pa bosta potrebna za sestop. Toda če bodo uspeli, bodo s tem odprli novo stran alpinizma na Grenlandu, saj doslej takega vzpona še ni bilo.
Proračun odprave je okoli 73.000 Dkr (okoli 175.000 din). Velik del denarja nameravajo dobiti s prodajo ličnega prospekta odprave (po 8 din), precej pa bodo primaknile tudi različne tovarne planinske opreme. In še zanimivost za naše alpiniste – ekipa pride verjetno trenirat k nam v Paklenico.

Iskali so jetija
V Katmandu se je (6. novembra) vrnila tudi japonska odprava, ki se je želela povzpeti na Daulagiri IV (7665 m) in obenem poiskati še sledi za legendarnim snežnim človekom – jetijem. Toda slabe vreme jim je prekrižalo račune na gori, našli pa tudi niso nobenih sledi za kakim nenavadnim bitjem v Himalaji.

35-članska odprava
Švicarski alpinistični klub bo prihodnjo pomlad poslal v Indijsko Himalajo 35 člansko odpravo. Njihov cilj je vzpon na šesttisočak Deo Tiba, nekateri člani pa bodo obiskali tudi okoliške vrhove.

Poljaki v Maroku
Klub Visokogorski je letos organiziral uspešno odpravo v Atlas. Tričlanska naveza je ob pomoči štirih tovarišev prvič opravila prečenje celotnega grebena. Za 125 km dolgo traverziranje od prelaza Tizi n’Test do prelaza Tizi n’Tis so potrebovali 11 dni. Pri tem so se povzpeli na 32 vrhov, od katerih se jih 18 dviga nad višino 3500 m, najvišji vrh Džebel Tubkal (4165 m). Vodja odprave Tadeuš Vojteh je povedal, da so imeli še največ težav s slabim vremenom.

Film o Nanga Parbatu
»Drugi vzpon na Nanga Parbat« je naslov najnovejšega čehoslovaškega alpinističnega barvnega filma, ki ga je pred letom dni posnela njihova alpinistična odprava. Film, ki ga že predvajajo v Pragi in drugih mestih je zanimivo komentiran z pogovori udeležencev.

Najtežja v Ušbi
Ušba je prav gotovo vrh, ki je v sovjetskem alpinizmu odigral in še igra eno od najpomembnejših vlog. V preteklosti so samo za vzpone v njenem ostenju dobili 49 zlatih, 38 srebrnih in še 24 bronastih kolajn na vsakoletnih šampionatih. Tudi letos je bila v središču pozornosti, saj se je osem navez prijavilo za vzpone v njenem Južnem vrhu (4710 m). In najboljše med njimi se je odrezala peterica alpinističnih inštruktorjev iz tabora »Albek« (doma so vsi iz Harkova), ki jih je vodil Grigorenko Prigoda. Njihov vzpon so tudi ocenili za najtežji med vsemi letošnjimi tehničnimi plezarijami.
Nova smer (trideseta v Ušbi) je visoka 2000 m, od tega je skrajno težko 900 m (najtežji detajli pa so v višini 4300 m, kjer je 170 metrska streha), plezali pa so 12 dni (od 13. do 26. julija) in pri tem zabili 428 klinov (7 je bilo svedrovcev, 7 lednih).

V Les Droites
Severna stena Les Droites je okoli 1200 m visoka, spodaj je 700 m ledu, zgoraj pa 500 m skale. Prvič je bila preplezana v petih dneh (1955), sedaj plezajo z enim bivakom (Messner jo je zmogel sam celo v komaj 9 urah), toda do sedaj ima menda le 12 ponovitev, med njimi tudi dve naši (1969).
Letos sta jo ponovila (5.- 6. avgusta) Pechouš – Pulpan (ČSSR) in to v povsem novi smeri. Vstopila sta tam kot prvopristopniki in nadaljevala direktno na Messnerjevo varianto (1969) nato nekaj časa po njej ter nato direktno na rob stene. V skalnatem pasu sta se le dotaknila originalne smeri, izstopila pa sta nekako tam, kjer končuje Axtova varianta (1967).

Radoš: »Paklenica«
Inž. Drago Radoš je napisal vodnik »Paklenica – nacionalni park«, broširano knjižico z dvema geografskima skicama in 15 skicami, s povzetkom v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Naroči se lahko pri založniku (Uprava nacionalnega parka »Paklenica«, Starigrad – Paklenica), cena je 15 din. Vodnik je zanimiv za vse obiskovalce tega zanimivega kanjona, tudi za planince, seveda pa ne vsebuje opisov plezalnih vzponov.

Drag osemtisočak
V poplavi faznih podražitev so tudi stroški, za organizacijo odprav v Himalajo vedno večji. Čeprav je v skromnih poročilih ki zaidejo v časopise težko najti verodostojne podatke koliko stanejo odprave, ki si za cilj postavijo moderen vzpon na enega od osemtisočakov, je nekaj gotovo – njih stroški so v zadnjem času prek milijon dinarjev. Čehoslovaki že poročajo, da bodo stroški njihove odprave »Makalu 1973« okoli 1.300.000 Kčs. Proračun letošnje jesenske angleške odprave v steno Everesta je bil 150.000 dolarjev, stroški AMEE 63 (Amerška ekspedicija na Everest, ki je prečila vrh), ki je bila verjetno najdražja doslej, so bili menda okoli 400.000 dolarjev. Argentinci so lani za Everest porabili okoli 200.000 dolarjev, toda velik del so porabili tudi za opremo, ki je niso rabili za odpravo. IHE 71 (mednarodna himalajska odprava), ki je pod vodstvom N.G. Dyhrenfurtha zaman naskakovala steno Everesta je po nekaterih podatkih porabila okoli 1.000.000 Šfr itd. In koliko je imela stroškov naša IV. JAHO ki se je oktobra vrnila iz Himalaje. O tem bomo objavili kratko poročilo v ponedeljkovi številki.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja