Alpinistične novice 50/1979

Uspehi so, a tudi problemi

Danes bo jesenski zbor načelnikov, v petek pa srečanje slovenskih alpinistov
LJUBLJANA – Danes ob 17. uri se bo v prostorih Planinske zveze Slovenije pričel jesenski zbor načelnikov AO in AS. Na dnevnem redu bosta pravzaprav le dve točki – priprava srečanja slovenskih alpinistov, ki bo v petek 14. t. m. ob 17.30 v mali telovadnici na Taboru, ter tekoča problematika. Te pa ni malo.
Že nekaj let smo priča naglemu kvalitetnemu vzponu našega alpinizma, ki je bil letos kronan še z novo smerjo na najvišji vrh sveta ter zelo uspešnima odpravama v Pamir in Fanske gore. Toda ob tem vse bolj prihajajo do veljave tudi organizacijske in druge slabosti, resnično skrb zbujajoče pa so posebno nesreče, ki jih je bilo letos toliko, kot še nikoli doslej. Je temu kriva vzgoja, ki marsikje resnično ni na vrhuncu, predvsem zaradi pomanjkanja inštruktorjev; ti so navadno obenem še vrhunski alpinisti in potrebujejo veliko časa tudi za svoje priprave. Ali pa prevelika športizacija, ki jo pogojujejo sistemski vzroki, prav gotovo pa tudi uspehi nekaterih posameznikov, ki pa so se v vsem podredili alpinizmu.
Alpinizem je aktivnost, ki ne trpi polovičarstva. Preveč je nevaren. Alpinist vzpona ne more preprosto prekiniti, če na primer spozna, da mu ne gre in ne gre. Ali pa, če se spremene vremenske razmere, oziroma se po začetnem zagonu prehitro izčrpa. Ne more odstopiti, pa tudi trener ga ne more poslati na klop. Nadaljevati mora do konca. Od tega je odvisno njegovo in tovariševo življenje. Tega pa se, posebno mladi, neredko zavejo prepozno.

FRANCI SAVENC

V južno steno Lhotseja
Več ko 50 kandidatov za odpravo v 3500 m visoko steno

LJUBLJANA – Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je v sredo 5. t. m. precej časa posvetila tudi največjemu načrtu srednjeročnega načrta – odpravi v 3500 metrsko steno Lhotseja (8501 m), desnega soseda Mount Everesta. Potrjen je bil predlog, naj bi odprava štela 19 naših članov (vodja, zdravnik, psiholog, kuhar in 15 alpinistov), 12 višinskih nosačev in seveda zveznega oficirja ter običajne spremljevalce, kot so kuhinjski pomočniki, poštarji itd. Organizatorji pa računajo tudi na nekatere strokovnjake, ki bi se jim priključili, na radioamaterja, biologa, etnologa itd. Dva alpinista naj bi odšla pod steno že spomladi, da bi jo kar najbolj proučila in obenem spremljala napovedani poskus francoske ekipe. Odprava pa bi odšla na pot šele jeseni, za vsak primer pa so zaprosili tudi rezervacijo za pomlad 1981.
Za zdaj je znanih 50 kandidatov za odpravo, lahko pa računamo, da se bo številka do 15. januarja, ko mora biti predložena vsa potrebna dokumentacija (prijavnica in osebni list), še nekoliko spremenila. Še zlasti, ker lahko računamo, da bo predsedstvo PZJ potrdilo zvezni pomen odprave in ker imajo možnost kandidiranja za mesta alpinistov le kategorizirani alpinisti.

F.S.

Prvenstvena smer in proste ponovitve
Rešili so problem previsne zajede levo od Raza Klina – Ivnik in Tomazin 3 dni v steni

TRŽIČ – Iztok Tomazin in Matjaž Ivnik (oba Tržič) sta 24. novembra ponovila smer Karabore in nadaljevala po Razu velikega kladiva do vrha (verjetno 2. ponovitev).
Ocena kombinacije V+/V, 300 m in verjetno ena najlepših prostih plezarij v kanjonu. Naslednji dan je Tomazin sam preplezal (6. ponovitev) Celjski steberv Čuku, na dan republike pa sta z Bojanom Šprogarjem (Zasavski AO) v nekaj več kot dveh urah ponovila smer Union v Kuku od Zagona. Pri tem je Tomazin kot prvi opravil (prvo) prosto ponovitev in smer ocenil s VI- (prvi plezalci VI, A1-3). Tudi naslednji dan, ko sta Tomazin in Ivnik plezala Ljubljansko smer, gre najbrž za 1. PP (prosto ponovitev – ocena VI/IV-V). Le Ivnik se je kot drugi na najtežjem mestu enkrat prijel za klin. Popoldne sta Tomazin in Željko Perko opravila še 1. PP Tržiške smeri v Kuku (VI/V).
Od 25. do 27. novembra je bil rešen tudi (morda ta čas celo največji) problem previsne zajede levo od Raza Klina. Ivnik in Tomazin sta prvi dan preplezala zajedo v vpadnici Klina, do mesta, kjer je večina njunih predhodnikov končala poskus. Potem sta se spustila v tabor. Naslednji dan sta se vrnila po Velebitaški smeri in nadaljevala po široki previsni in celo strehasti poči, ki je bila še mokra in blatna, deset ur. Bivakirati sta morala sredi najbolj previsnega dela (v stremenih). Tretji dan pa sta po dveh raztežajih dosegla spet Velebitaško smer. Vsega sta plezala 23 ur, toda, kljub veliki previdnosti, precej prosto (zabila sta le 25 klinov in zagozd, od poskusov pa je v steni še kakih 15 klinov). Smer sta imenovala »El Condor pasa« (naslov pesmi), ocena pa je VI+(2 mesti), A3/V-VI, 350 m. Prvi poskusi preplezati to smer segajo že v leto 1960, poskušale pa so številne naše in hrvaške naveze.

F.S.

Jeseničani na pot v Afriko
Milan Fülle bo vodil 11 – člansko skupino

JESENICE – Odprava, ki jo je pripravil AO Jesenice, bo odšla na pot v četrtek 20. t. m. z zagrebškega letališča do Amsterdama, od tam pa v Nairobi. V Afriki bodo ostali mesec dni in se v tem času nameravajo povzpeti na čim več štiri in pettisočakov ter seveda na najvišjo goro v skupini MT. Kenyo (5195 m), pa tudi precej plezalnih smeri imajo naštudiranih.
Vodja odprave je Milan Fülle (30), član AO Jesenice. Iz matičnega odseka so še Martin Brvar (25), Niko Hrovat (24), Alojz Javorski (30), in Dolfe Jelenc (20), iz Martuljka bo šel z njimi Marko Robič (25), iz Mojstrane Izidor Kofler (25), iz ljubljanskega AO Železničar pa Miha Jensterle (26). Zdravnik odprave bo Jernej Markež (37), snemalec Janez Hrovat, mag. Nada Praprotnik pa bo raziskovala afro-montansko floro in jo vzporejala z našo alpinsko.
Med povratkom iz skupine Mt. Kenya si žele še na Kilimandžaro.

F.S.

Rekorden obisk kanjona
Odlično vreme in prijetno razpoloženje v Veliki Paklenic
i
LJUBLJANA – Poznavalci pravijo, da Paklenica jeseni še ni imela takega obiska kot letos med zadnjimi prazniki. Na Aniča luki je bilo 40 – 50 šotorov. Nekateri so se utaborili tudi drugje, precej pa jih je, ki si bivališča urede po jamah itd. Rekorden obisk, ki ga lahko primerjamo samo z majskim. Točnih podatkov pa najbrž tako spet ne bo mogoče zbrati.
Za Celjane na primer, vemo, da so opravili več kot 60 vzponov, toda bolj kot ta številka je zanimivo – katere. Kar 8 prvenstvenih 24. novembra! Šubara direkt (A1/IV-V, 9 ur in pol) – Knez, Trontelj. Dva dni kasneje je Želvakova smer (IV-V, A1, 9 ur) – Knez, Pečovnik. In naslednji dan dve: Prečnica Splitske jaruge – Knez, Rus in Polmesec (IV+, A1) – Knez, Pečovnik. 30. novembra: Razočarana (III) – Rus, Šrot, (Vse te nove smeri so v Aniča kuku.) Kamniška s prvenstveno varianto (IV) v Manita peči – Povše, Uršič (Impol) in Trnjulčica(II-III) v Čuku od Skradelina – Knez, Podbevšek. 1.t. m. pa sta Knez in Šrot preplezala novo smer (Rogovila, IV+) še v Kuku izpod Vlake.
Od Zagrebčanov je prišlo v Paklenico 10 članov AO Velebit, ki so opravili okoli 50 vzponov. Branko Ognančevič je z Dragom Tropčičem preplezal prvenstveno – Presenečenje (V/IV, zgoraj II, 150 m) v Kuku Nožičaru. 1. t. m. je Ognančevič z (Davorjem Butkovičem (Zg. – matica) (3. p.) preplezal Diagonalno poč, o kateri se je izrekel zelo pohvalno (smer Petra Ščetinina). Člani AO Zagreb-matica, bilo jih je kar blizu 50, so opravili blizu 250 vzponov. Iz zagrebškega AO Željezničar je bilo 24 tečajnikov, ki so opravili 124 vzponov itd. Bili pa so v Paklenici tudi Rečani, Splitčani, iz Karlovca, Delnic … celo italijanske plezalce je bilo srečati.

F.S.

Planinski vestnik – kot darilo
Planinski vestnik se bolj ali manj bori z denarnimi težavami, ker ima premalo naročnikov. Vsak dosedanji naročnik pa ima sorodnike, znance in prijatelje, katerim so planine tudi pri srcu. Marsikdo je pred novoletnimi prazniki v zadregi, s čim naj jih obdaruje in razveseli. Ali ne bi bilo lepo, če bi jim naročil in plačal Planinski vestnik za prihodnje leto. Uprava pa naj bi vsem takim naslovnikom priložila skromno vizitko. Vsak bi bil prijetno presenečen, saj bi ga spominjal vse leto na darovalca. Ob koncu leta bi bilo to zelo lepo in trajno darilo, mnogo lepše kot pa razne bombonjere, steklenice raznih alkoholnih pijač in popevkarska voščila v radiu.

JANEZ KAVAR

Sivi idealv Jerebici
Brata Podgornik (AO Nova Gorica) sta v treh dneh, od 29. novembra do 1. t. m. (23 ur) preplezala novo smer v južni steni Jerebice, ki sta jo imenovala Sivi ideal. Plezala sta v območju velike zajede in prvič bivakirala po šestih raztežajih, drugič pa tri vrvne dolžine pod vrhom. Razmere v steni: spodaj v kaminih je bilo precej snega in ledu, višje zgoraj pa so ju ovirali pravi vodni slapovi. Poleg tega pa so se prvega dne usipali tudi plazovi. V drugem raztežaju sta naletela na tri kline predhodnikov, ki so obrnili pod pasom črnih previsov. Za smer, ki sta jo ocenila s V+, 500 m, je značilno, da je preplezljiva v celoti prosto, le 2-3 m v drugem raztežaju je A1. Je pa nova smer precej izpostavljena, oprimki in razpoke pa so skromni. Smer sta posvetila Alešu Zorču, ki se je smrtno ponesrečil v Hudičevem žlebu.

Slovenski ozebnik nad Val Senalesom
Medtem, ko so se naši smučarji pripravljali na letošnje uvodne spopade, je Janez Kovač (AO Impol) opravil nekaj odličnih vzponov v gorah (Otztalske Alpe) nad Val Senalesom. 29. novembra je prečil greben (II-III, 500 m) med Grawandom, 3250 m in Finniljochom, 3125 m. Nato je preplezal Direktnosmer (III+, 50 stopinj, 300 m) v steni Schwarze Wand (3355 m) in opravil še prečenje do Finailkopfa, 3447 m, sestopil pa je po SV grebenu. Dan kasneje je v odličnih razmerah preplezal SV ozebnik (400 m, 50,stopinj) v Lagausspitze (3438 m), se spustil v V steno in preplezal še Direktno smer (400 m, III-IV, 70 st.) ter sestopil prek vse S stene (700 m 45-50 st.). 1. t. m. pa je preplezal kombinirano smer (450 m, IV, 50-80 st.) v JZ steni Schwarze Wand, za katero mu tudi na CAI v Bolzanu niso vedeli povedati, da je že bila preplezana, zato jo je imenoval Slovenski ozebnik. Sestopil je po JV grebenu, nato pa je po Centralni smeri preplezal še Z steno Finailkopfa in presmučal V steno (350 m, 45-50 stopinj). Vreme mu je bilo ves čas zelo naklonjeno, prav tako, kot 2. t. m., ko je – spet sam – preplezal še povsem zasneženo smer Svetelovev Planjavi.

Prvič na Novo Zelandijo
V sredo je Komisija za odprave v tuja gorstva PZS izmed 23 prijavljenih izbrala petčlansko odpravo, ki bo prvič predstavila naš alpinizem v gorah Nove Zelandije. Ker so se spremenili pogoji za popuste pri letalskih prevozih, kombinacija s planinci ni prišla v poštev in bodo (sredi januarja) potovali le Luka Karničar (Jezersko), Janez Plevel (Kamnik), Marička Sabolek (Akademski AO) in Lado Vidmar (Rašica), njih vodja pa bo Tomaž Jamnik (Kranj). Na poti bodo bržkone nekaj nad mesec dni in v deželi Edmunda Hillaryja ter Georga Lowea naj bi se poskusili s tamkaj najtežjimi smermi in vrhovi. Obenem pa naj bi navezali tudi tesnejše stike z njihovo planinsko organizacijo.

Iz alpinističnih šol
V četrtek 29. novembra je vodstvo AŠ pri PD Rašica iz Šentvida pri Ljubljani organiziralo skupno turo na Stol, ki se jo je udeležilo rekordnih 42 članov, od tega 32 tečajnikov. Tako številen priliv naraščaja v alpinistično šolo pomeni veliko obremenitev za starejše člane in inštruktorje. Zato je bila tura toliko bolj dobrodošla, saj so lahko obdelali dobršen del zimske tehnike. V soboto 8. t. m. pa so imeli v postojanki na Rašici sprejem in med alpiniste so sprejeli Tineta Bucika, Aleša Fajglja in Nika Novaka. Jutri pa prično tudi telovaditi, in sicer v telovadnici OŠ Alojza Kebeta vsak torek od 18. do 19. ure.
Sredi novembra so bili izpiti za sprejem v AO tudi v Škof ji Loki in 1. t. m. so imeli v domu na Ratitovcu tudi sprejem. Med alpiniste so sprejeli Damjana Vidmarja, pripravniki pa so Sandi Blaznik, Jože in France Bolan, Jernej Hudolin, Franc Šolar, Jaka Šubic in Marija Šmid.

Baškograpska smer
V nedeljo 2. t. m. sta brata Humar (AO Bohinj) preplezala prvenstveno smer v S steni Malega Kuntarja, ki sta jo imenovala po Baški grapi, ocenila pa s V, A0, 650 m, 7 ur. Preseneča izredna višina, toda plezala sta 20 raztežajev, in to po sistemu zajed sredi stene, v smeri pa sta ostala dva klina. Res pa je tudi, da poleti ta stena, zaradi izredne krušljivosti, ni posebno vabljiva. Je pa ostenje nad zatrepom Tolminke alpinistično zanimivo vsaj pozimi. Zelo verjetno sta bila brata Humarja šele druga naveza na Malem Kuntarju, ki je od Velikega Kuntarja ločen z najmanj 80 m globoko škrbino in najlažji pristop ima oceno IV.

Smer nad studenčkom
Franci Topolovec in Samo Žnidaršič (oba AO TAM) sta 1. t. m. preplezala novo smer – nad studenčkom – v S steni Rjavčkega vrha (Logarska dolina). Ocena IV, višina okoli 400 m, 7 ur (v steni je ostalo 5 klinov). Skala je precej krušljiva, v steni pa je bilo tudi precej snega.

AO Kozjak: 2 prvenstveni
13 članov AO Kozjak-Maribor je od 27. novembra do 2. t. m. v Paklenici opravilo 93 vzponov, med njimi so tudi ponovitve Funkcije, Velebitaške itd, ter dve prvenstveni. 29. novembra sta Franc Horjak (Celje) in Venera Pem preplezala Tinino smer (IV/III), ki poteka nekako 20 m levo od Figove v Kuku od Skradelina. Franci Bračko in Tone Golnar pa sta v isti steni, le še bolj levo, preplezala Opoldansko smer.

Vilcabamba in Apolobamba
V četrtek 13. t. m. bo potekel rok internega razpisa AO Ljubljana-matica za izbor članov odprave v Ande skupina Vilcabamba in Apolobamba (te skupine naši alpinisti doslej še niso obiskali). Na pot bodo odšli verjetno junija, odprava pa bo štela 8 – 10 članov (vključno vodja in zdravnik).

Osiromašeni Osp
V četrtek 29. novembra sta v steni nad Ospom plezali dve navezi: Marička Sabolek (Akademski, AO) in Slavko Frantar (Tržič) sta ponovila Gobo, v Starismeri pa sta bila Celjana Jože Borenšek in Jože Zupan. Toda v tretji dolžini, v prečnici, sta ugotovila, da je nekdo zvil vse svedrovce in ker s tem seveda nista računala, nista mogla naprej. Kdo je krivec? Res so med prvimi ponovitvami zvili nekaj svedrovcev, da bi otežili vzpon, toda ne tudi ključne! Prav bi bilo, da bi se javili tisti, ki o tem kaj vedo, da razjasnimo situacijo.

Akademci v Paklenici
Akademski AO iz Ljubljane je na neformalnem srečanju jugoslovanskih alpinistov ob dnevu republike v Paklenici zastopalo 12 članov, opravili pa so 83 vzponov. Janez Sabolek je sam preplezal šest smeri, skupaj z Andrejo Žagarjevo (Matica) pa sta opravila prvenstveni vzpon v Kuku od Buželine strane. Rok Kovač in Janez Skok sta 1. t. m. ponovila Bukovo smer v Aniča kuku in (kot tretja) Diagonalko v Glavici. Potem je (3. t. m.) Kovač z Matjažem Lenasijem (Postojna) preplezal še Levo Tržiško smer v Aniča kuku, kar je verjetno šele prva ponovitev v celoti. Sicer pa so ponovili še Funkcijo, Raz Klina, Klin, Velebitaško in druge smeri.

AO Impol – Slovenska Bistrica
Člani AO Impol so se mudili v Paklenici od 24. novembra do 2. t. m. in v tem času opravili 42 vzponov. Marjan Frešer in Milan Romih sta ponovila Velebitaško smer, drugi pa so plezali pretežno lažje ali krajše smeri.

Trik
Filip Bence (Tržič), ki je v letošnjem letu opravil že 110 vzponov, je 29. novembra, v navezi z Janezom Pogačarjem (Radovljica), preplezal novo smer – Trik (IV), med Desno tržiško in Šaleško. Dan kasneje je sam ponovil Mosoraško. Potem sta 1.t. m. s Pogačarjem ponovila Unionaško in Popoldansko, za zaključek pa je sam preplezal še Centralne kamine in Udovičevosmer.

Predlog za kategorizacijo
Podkomisija za alpinizem je pripravila predlog nove kategorizacije alpinistov. Za zaslužne športnike so predlagali vse člane odprave »E-79«, ki so delovali nad bazo. Za naziv športnika mednarodnega razreda pa je letos vse pogoje, kot kaže, dosegla le Marička Sabolek (Akademski AO), Iztok Tomazin (Tržič), pa naj bi ga dobil podaljšanega (z izpolnjenimi pogoji za zvezni razred). Zvezni razred je doseglo 9 slovenskih alpinistov, med njimi tudi Marija Štremfelj, republiškega pa 32. In za pohvale predlagajo 72 članov AO: 7 zaradi izrednih zaslug pri delu, 22 za kvalitetne dosežke in 43 obetavnih pripravnikov in alpinistov.

Zasavci v Paklenici
Iz Zasavskega AO so bili letos jeseni v Paklenici le štirje člani. V dneh od 28. do 30. novembra so opravili 22 vzponov. Mitja Andrenšek in Uroš Rigler sta med drugim ponovila Kamasutro, Boris Simončič in Bojan Šprogar Brahmovoitd.

Vabilo na predavanje o M. Everestu
PD Medvode vabi v ponedeljek, 17. t. m. ob 17. uri v Dom Svobode v Medvodah na predavanje Staneta Belaka – Šraufa o uspešnem vzponu jugoslovanske alpinistične odprave na najvišji vrh sveta Mt. Everest.

Brošura o zahodnem ostenju Planjave
Bojan Pollak (AO Kamnik), ki je pomanjkanje alpinistične vodniške literature za Kamniške in Savinjske Alpe že leta 1973 omilil z »vodničkom« Korošica, pripravlja novo edicijo – brošuro, ki naj bi zajela zahodno ostenje Planjave (od SZ grebena, z Macesnovca, do JZ grebena, s Sukalnika). Doslej je zbral pretežni del opisov in najvažnejše podatke za 26 smeri in variant, toda zaradi izrednega zanimanja za ta predel, je teh prav gotovo več. Da bi bil vodniček (format A6) kar najbolj popoln in bi vseboval tudi podatke o pomembnejših ponovitvah, se priporoča vsem za podatke. Višine smeri bo izmeril sam z višinomerom, rad pa bi vključil tudi skice.

Poročila počasi prihajajo
Komisija za alpinizem PZS je prejela za zdaj šele 18 poročil alpinističnih odsekov in 5 sekcij, kar je komaj polovica pričakovanih. Na današnjem sestanku načelnikov zato ne bo mogoče podati niti približnega poročila o številu letos aktivnih članov, ali o številu vzponov. In verjetno bodo morali načelniki zato sprejeti določene sklepe; kako s tistimi kolektivi, ki ne izpolnjujejo osnovnih organizacijskih in drugih nalog? Premajhne skupine alpinistov, še posebej, če niso povezane z močnejšim AO, pa so kadrovsko tudi prešibke za vzgojo novih kadrov in njihov obstoj lahko ogrozi že odhod enega ali dveh članov v JLA.

Koledar »Everest 79«
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS bo v sodelovanju z založbo Borec sredi tega meseca izdala velik stenski koledar s 14 barvnimi fotografijami formata 30×33 cm in 24 formata 12×18 cm. V koledarju pa bo objavljena tudi zgodba o vzponu ter seznam vseh organizacij, ki so pomagale odpravi. Cena ko-ledarja je 138 din, z grafiko akademskega slikarja Franca Novinca, ki je spremljal odpravo in podpisi vseh članov odprave pa 188 din. Ker bo ekonomat Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9) koledarje razpošiljal po povzetju, je za naročilo dovolj, če zainteresirani pošljejo svoj naslov s podpisom, da bodo pošiljko plačali.

V spomin Marku Golobu, Milanu Kolarju in Janezu Sešelju
Zadnji dan oktobra so se odpravili na pot v gore, kot že tolikokrat poprej, Marko Golob (18), Milan Kolar (25) in Janez Sešelj (24), vsi doma iz Mežice. Z avtom so se peljali do francoskega gorskega centra Chamonix, potem pa …, njihove poti najbrž nikoli ne bomo mogli povsem rekonstruirati. Za zdaj vemo le, da bi se morali že 7. novembra vrniti domov in, da so jih sredi meseca več dni zaman iskali reševalci. Šele v začetku tega meseca so našli sledove za izginulimi. Vzrokov, kako je prišlo do nesreče in kje točno so jih našli, pa niti danes še ne vemo točno.
Milan Kolar, po poklicu kovač, alpinist pa že sedem let, načelnik AO v Mežici, z nekaj več kot 280 vzponi, je bil med njimi najbolj izkušen. Pozimi je opravil prečenje Savinjskih oz. Kamniških Alp, preplezal S steno Matterhorna in Grand Charmoza, SV Eigerja, ozebnika Couturier in Cordier v Aig. Verte, pozimi Gervasuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul itd. Plezal je tudi že v italijanskih Dolomitih in letos poleti v Fanskih gorah … Pa tudi njegova tovariša nista bila neizkušena. Celo najmlajši je bil tudi že v tujih gorah. Tokrat jim niso pomagale ne izkušnje, ne odlična oprema, prirodne sile so bile premočne.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja