Alpinistične novice 5/1995

Dve novi smeri v dolini Trente

Stres in Ipavec sta plezala v Trentarskem Ozebniku – Prvenstvena smer tudi v Trentarskem Pelcu

V Trentarskem Ozebniku – Iztok Ipavec v skalni stopnji nove smeri v Trentarskem Ozebniku. Foto: Blaž Stres

Iztok Ipavec (AO Nova Gorica) in Blaž Stres (Soški AO) sta 7. januarja v vzhodni steni Trentarskega Ozebnika preplezala smer, za katero menita, da je verjetno prvenstvena. Če sta bila v njej res prva, predlagata zanjo tudi ime: Pop dizajn.
Vstopni raztežaj je bil lahek, zato sta ga splezala brez varovanja. Nato sta se navezala in varovala štiri raztežaje. Trije so bili kombinirani (skala – led), eden pa je bil popolnoma kopen. Tega je kot prvi plezal Stres. Preobul se je v plezalke. Skušal je plezati prosto, vendar pa je pod vrhom raztežaja naletel na požled (tanko plast ledu na skali), zato si je moral nekajkrat pomagati s klini. Po štirih raztežajih sta prišla v lažjo grapo, po kateri sta nadaljevala vse do vrha Trentarskega Ozebnika. 700 metrov visoko smer sta ocenila VI, A0,75 st./V, 50st.
Dva dni kasneje se je Blaž Stres lotil še druge prvenstvene smeri. Tokrat je plezal z Zlatkom Korenom (AO Nova Gorica) v Trentarskem Pelcu, ki se dviga nad Zadnjo Trento. Smer se začne s strmim, 80 metrov visokim ledenim slapom (80 – 85 stopinj). Slap se na vrhu zoži v ozek žleb, v katerem so zagozdeni balvani. Splezala sta naravnost med njimi skozi ozek dimnik (V, 85 stopinj). Smer sta zaključila na rami pod vrhom Trentarskega Pelca. 450 metrov visoko smer sta imenovala V Žlebeh.

(M. P.)

Slapovi
5. januarja je Blaž Stres sam splezal slap Julijana (V-, 160 m) v Trenti. Dober teden kasneje so Marko in Peter Mežnar ter Robi Rot in Blaž Stres preplezali Lukežev led ( V-, 250 m) v spodnjem delu ostenja Loške stene. Razmere v njem niso bile najboljše. Peter Mežnar in Stres sta naslednji dan splezala Postmodernizem (IV+, 100 m) in še nepreplezan slap ( 85 st. / 70 st., 60 m) levo od njega. Marko Mežnar in Robi Rot pa sta ponovila Kaskade.

(M. P.)

Novica iz Patagonije
Iz mesta Rio Galegos v Čilu sta se oglasila Marko Prezelj in Andrej Štremfelj. Povedala sta, da sta z veliko težavo dobila dovoljenje za plezanje v narodnem parku Paine. Zanj sta morala plačati kar 750 ameriških dolarjev. Očitno postajajo tudi odprave v ta del sveta vse dražje, saj alpinisti še nekaj let nazaj za plezanje v tem področju niso potrebovali nobenih dovoljenj. Nakupila sta še hrano in uredila vse potrebno za odhod v bazni tabor, tako da sta sedaj verjetno že pod njunim ciljem – Severnim stolpom skupine Paine. Odpravo so, poleg drugih sponzorjev, podprli še Dietetika, Konta, Vrplet in KOTG.

(M. P.)

Ženska ponovitevCentralnega slapu
Alenka Jerala in Janja Merlak (obe AO Kranj) sta 16. januarja v Tamarju opravili eno redkih čistih ženskih ponovitev dveh slapov: Nad votlino(IV, 85 st. / 60 st., 90 m) in Centralnega (V, 90 st. / 75 st., 120 m). Janja Merlak je s Tonetom Šterom splezala še Luciferja (V+, 90 st. / 50 – 80 st., 180 m). Viktor Relja je sam preplezal Gdinov graben (V-, 90 st. / 40 – 70 st., 150 m).

(M. P.)

O etiki v skalnem plezanju
V torek 31. januarja, ob 18. uri bo v sejni sobi PZS okrogla miza o etiki v prostem skalnem plezanju. Vodil jo bo vrhunski prosti plezalec Vili Guček. Vabljeni so vsi, ki jih ta tematika zanima!

(M. P.)

NOVE PUBLIKACIJE
Novi Alpinistični razgledi
Izšla je 48. številka Alpinističnih razgledov. Z njo uredništvo napoveduje novo obdobje te edine naše publikacije, ki je posvečena izključno alpinizmu in športnemu plezanju. Grafična podoba naslovnice in notranjih strani je nova. Revija naj bi od sedaj naprej izhajala šestkrat na leto, naročnino pa bodo obračunavali za celo leto (letos znaša 2500 tolarjev) in ne za vsako številko kot doslej.
Pa poglejmo, kaj prinaša 48. številka. Uvodnik je napisal načelnik KA Matjaž Wiegele. Mnenja, zapisana v njem, bodo verjetno povzročila nekaj hude krvi. Bine Mlač nadaljuje s svojo serijo o pionirjih alpinizma. Tokrat nam je predstavil »wilderkaiserskega papeža« Franza Nieberla. Objavljen je še drugi del intervjuja s Petrom Podgornikom. Marjan Kovač in Urša Krevs sta po Rotpunktu priredila članek o lani umrlem švicarskem alpinistu Xaverju Bongardu. Na kratko je predstavljeno plezanje na prelazu Grimsel v Švici. Dva članka se ukvarjata z organizacijskimi spremembami v gorskem vodništvu. Vili Guček in Matej Mejovšek pišeta o odbitih oprimkih v smeri Za staro kolo in majhnega psa, Sašo Prosenjak pa o avtomobilskih problemih pri obiskovanju Kotečnika. Bogdan Rojs pa je spet odprl vprašanje, na katerega morda ne bomo nikoli znali odgovoriti: Kaj je alpinistični vzpon in kaj ne?
Milenko Arnejšek razpravlja o varovanju oziroma »o ukrepih, ki so potrebni, da se sila padca izniči«. Mlač piše o tehniki zaviranja s cepinom, Tomazin pa o oskrbi zmrzlin na terenu. Tudi v tej številki je objavljenih nekaj skic. Žal je pri urejanju skic prišlo do napake, zato je vsaki številki priložen še list, na katerem je vse tako, kot je treba. Skice iz Rušice so zabeljene z zgodbo, kar bi v prihodnje lahko postal običaj. Na zadnjih straneh pa lahko najdete plan Komisije za alpinizem za leto 1995 in 12. del kronike smrtnih nesreč v naših gorah. Tokrat je France Malešič opisal nesreče v letih 1967 do 1969.
Na Alpinistične razglede se lahko naročite na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312 – 553  (ga. Meta Vukič).

(M.P)

Nov plezalni vodniček
Simon Slejko je napisal nov plezalni vodniček Sinji trakovi, ki bo izšel prve dni februarja. V njem bodo opisani zaledeneli slapovi ter snežne smeri v Kamniško Savinjskih Alpah. Poleg opisov smeri pa bodo v brošuri še poglavja o tehniki plezanja v ledu, razmerah in opremi. Ta vodniček bo prav gotovo dobrodošla novost, saj do sedaj edini vodniček, ki je bil posvečen lednemu plezanju pri nas, izšel že pred osmimi leti (Kozorog, Savenc, Škamperle: Zaledeneli slapovi).
Sinje trakove lahko naročite pri avtorju: Simon Slejko, Proletarska 2, Ljubljana, tel. (061) 441 593  (od 19. do 21. ure). Cena za posameznike je 1200 tolarjev + P. D., za naročila nad 10 izvodov 1000 tolarjev + P. D. in za naročila nad 20 izvodov 900 tolarjev + RD.

(M.P)

Izleti po ljubljanski okolici
LJUBLJANA, 29. januarja – Pri založbi Sidarta je izšel nov pohodniški vodič Izlet po ljubljanski okolici. Andrej Stritar, prav tako avtor 111 izletov po slovenskih gorah, je tokrat strnjeno predstavil petdeset poletnih in zimskih možnosti za izlet v čudoviti in za mnoge neznani ljubljanski okolici.
Vsebina je razdeljena na pet poglavij, najdaljše pa je namenjeno Polhograjskemu hribovju, hribovskemu eldoradu, kot ga upravičeno imenuje avtor. Nazorne skice prispevajo k dobri predstavitvi tur, estetska fotografija pa kar sama vabi na planinski sprehod.
Knjigo, ki poleg uporabnosti nudi tudi estetsko doživetje, bi morali imeti na knjižnih policah vse ljubljanske in okoliške šole, saj bi mentorji planinske vzgoje in športni pedagogi dobili z njo dragocen priročnik.

N. S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova karta Julijske Alpe
Tiskarna Delo je natisnila še drugi del »nove karte« Julijskih Up. V merilu 1:50.000 je predstavljen zahodni del območja, s tem da se karti v srednjem delu nekoliko (17, od skupne širine cm) prekrivata. To bo v prid tistim, ki si bodo za izhodišče izbrali n.pr. Kranjsko Goro ali pa Sočo pri Savici, ki sta dve markantnejši točki na desnem robu, ali pa si ju bodo zaželeli zlepiti. Na zahodu sega karta še malo prek obmejnega prehoda Učja, v Reklansko dolino do naselja Saletto… Spodnja meja je pri Mostu na Soči, zgornja pa malo nad Podkloštrom, avstrijskem Arnol-dsteinu. V kolofonu lahko preberemo, da je vsebinsko in oblikovno karto zasnoval Miroslav Črnivec s sodelavci Kartografkega oddelka Geodetskega zavoda, pa tudi druge (toda ne vse) sodelavce s strani planinske organizacije.
Karta, ki je bila z maketo sicer že predstavljena na decemberski tiskovni konferenci PZS (tudi označena je še z letnico 1994), je po maniri in tudi oblikovno praktično enaka prvi, ki je izšla sredi lanskega leta. To pa žal tudi pomeni, da barva gozdnih površin še naprej (pre)bleda…
Tudi na tej karti je zadnja stran namenjena predvsem planinskim postojankam. Tiste, ki niso že v vodniku po naših planinskih postojankah, pa so brez risb (avtorja katerih sem sicer zaman iskal). Novost sta pregledni karti Slovenije z včrtanimi območji, ki jih (že) pokrivajo planinski zemljevidi obeh meril. Poleg sta še seznama le-teh, pa seznama vzgojne literature in drugih edicij ter – opozorilo, da »je možno, da bodo uporabniki našli posa-mezne odseke poti tudi v slabšem stanju« (kot so označene na karti) in celo kakšni so popusti (ne pa cena) pri nakupu več izvodov. Na platnicah se je pojavila tudi že črtna koda, toda tam, kjer je producent, ne ob znaku založnika!?
Vprašanje za sebe pa so imena onstran meje. Naselja imajo na prvem mestu uradno ime, ob njem pa tudi slovensko, kar je tudi povsem prav. Planinske postojanke imajo le uradna (v Italiji torej italijanska) imena ozi-roma njih okrajšave, kar je mislim tudi edino pošteno, saj nikoli niso bile slovenske. Vrhovi, ti pa imajo tudi na oni strani praktično le naša imena. Ne bo to malo nepraktično; n.pr. ob iskanju dodatnih informacij pri Italijanih (pa tudi tujcih), ki vendarle prevladujejo v teh gorah: Bodo vedeli (uganili), za katero goro jih spra-šujemo? Če je zaradi gostote informacij res nemogoče natisniti oba zapisa imen, bi pa del zadnje strani (čeprav n.pr. z redukcijo velikost risb ali »zračnosti« metiranja) lahko namenili nekakšnemu «slovarčku«, celo s kakšnim podatkom o poziciji …

FRANCI SAVENC

4 X 8000
Novozelandski alpinist Rob Hall se je pridružil redkim himalajcem, ki jim je v enem letu uspelo stati na štirih osemtisočakih. Maja lanskega leta je najprej stal na Lotseju (8501 m) in teden dni kasneje še na Everestu (8848 m). Nato je odšel v Pakistan in natanko dva meseca po Everestu osvojil še K2 (8611 m), na katerega je priplezal le dva tedna po prihodu v bazni tabor. Za konec je obiskal še Tibet, kjer se je skupaj z ženo in Američanom Edom Viestursom povzpel še na Čo Oju (8201 m). Tako je v enem letu (pravzaprav v šestih (mesecih) stal na štirih osemtisočakih, izmed katerih trije sodijo med štiri najvišje na svetu. Tak podvig je do sedaj uspel le Reinholdu Messnerju, Jerziju Kukuczki, Erhardu Loretanu in Vikiju Grošlju. Pri tem pa je treba povedati, da je Rob Hali pri vseh štirih vzponih uporabljal dodatni kisik. Za to ima Hali svoje razloge: »Ne zanima me uničevanje svojega telesa bolj, kot je potrebno. Nisem kaj posebnega v plezanju in niti ne v telesnih sposobnostih – sem samo zanesenjak. Rad obiskujem te kraje in posnamem kakšno fotografijo.«

(U. G.)

Prečenje Kamniških Alp
Sebastjan Jančič (AO Trbovlje) je v treh dneh prečil Kamniške Alpe. Začel je 11. t. m. ob treh zjutraj na Kokrskem sedlu. Najprej se je povzpel na Kokrsko Kočno, nato pa prek Dolške škrbine nadaljeval do Grintovca. Z najvišjega vrha Kamniških Alp je sestopil na Mlinarsko sedlo in se prek Dolgega hrbta in Štruce povzpel na Skuto, od koder je sestopil na Bivak pod Skuto. Pred vrati v bivak je bilo toliko snega, da ga je moral čistiti celo uro, da jih je sploh lahko odprl. Naslednji dan se je najprej povzpel na Tursko goro, nato pa se je spustil v Kotliče in pod Brano (na njen vrh ni šel) ter prišel na Kamniško sedlo. Ker je bil od prvega dne precej utrujen, je v zimski sobi prespal še eno noč. Tretji dan se je pod vrhom Planjave povzpel na Babo, sestopil na Korošico in šel še na vrh Ojstrice. Še isti dan je sestopil v Kamniško Bistrico. Temperatura je bila vse tri dni več kot 15 stopinj pod ničlo. Zelo ga je oviral močan veter, zaradi katerega se je moral nekajkrat dobesedno plaziti.

(M. P.)

Hrvatski planinar
Hrvatski planinar, glasilo Hrvatskog planinarskog saveza, od začetka letošnjega leta izhaja mesečno (prevzel je tudi vlogo organizacijskega glasila “Vjesti”), torej tako, kot je začel izhajati dalnjega 1898. Mesečnik je bil – razen v obdobju 1915-21 in 1945-49 ko ni izhajal – do 1954, ko so ga preimenovali v Naše planine (staro ime so mu vrnili šele 1991) in je začel izhajati le na vsaka dva meseca.
Letna naročnina je 65 HRK, kar je nekako 18 DEM. Za tujino je naročnina dvakratna, nakazati pa jo je potrebno na devizni račun SWIFT-Z ABA-HR XX 25731-3253236, naslov: Hrvatski planinarski savez, Kozarčeva 22, HR-41000 Zagreb.
Prva številka mesečnika ima enako grafično podobo kot so jo imele dvojne številke, le nekoliko tanjša je. Papir je kvaliteten, prelom sodoben, natisnjene črnobele fotografije pa so boljše, kot v prenekateri podobni reviji. Tiskanje tudi letos sponzorira Chromos iz Samobora. In urednik je še nadalje neutrudni dr. Željko Poljak.

FRANCI SAVENC

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja