Alpinistične novice 5/1980

V obdobju slabega vremena malo vzponov

V zadnjem obdobju slabega vremena skorajda ni bilo vzponov. Zadnji vzpon, za katerega smo zvedeli, je v soboto 19. t. m. opravil Stane Belak po Šiji Brane. Zaradi slabih razmer se je moral tudi vračati v območju Šije.
V nedeljo pred tem pa so Belak, Damjan Meško in Tone Škarja preplezali Južni raz Turske gore. Do vstopa so gazili, v razu pa so bile razmere dokaj ugodne.

ZA TRENING IN ZARES — Alpinisti pogosto plezajo tudi po zmrznjenih slapovih, pri nas pa se je s tem začela naveza Matijevec – Vidmar – Oblak.

Obračun AO Matica
V četrtek 10. t. m. je bil občni zbor AO pri našem največjem PD Ljubljana-Matica. V lanskem letu so opravili več kot 800 tur, med temi pripravniki kar 520. Zanimivo je tudi, da so pripravniki (vseh je bilo registriranih 34) od najmanj petih vzponov le enega opravili v navezi z alpinistom, da pa so imeli alpinisti v navezi pripravnika kar pri vsaki drugi turi; bilo pa jih je le 15 registriranih. Sicer pa so bili vsi dokaj aktivni: registrirani člani so lani opravili povprečno po 16,6 tur, alpinisti približno 20, pripravniki pa 15,3. Trije so bili člani odprave »Everest 79«, eden je bil v Pamirju, odločilno so prispevali k urejanju demonstracijskega plezalnega vrtca na Turncu pod Grmado.
Izvolili so tudi novi upravni odbor. Dosedanji predsednik Jure Ulčar zaradi prezaposlenosti ni več kandidiral, zamenjal ga je Stane Belak-Šrauf. Pomagala mu bosta Ničo Kregar in Andrej Grasselli v odboru pa je še šest članov.

Novo o italijansko-nepalski odpravi
Mešana italijansko-nepalska odprava »Everest ’80« bo delovala v pomonsunskem času, njen cilj pa je normalna smer prek Južnega sedla. Italijani bodo šli na pot konec julija, material, okoli 15 ton ga bo, pa nameravajo odpeljati s tremi tovornjaki že prihodnji mesec, če pa politične razmere tega ne bodo dopuščale, pa bodo tovore naložili na ladjo. Udeležencev bo samo z beneškega konca 16 (4 ženske), vodil pa jih bo Francesco Santon (40). Pridružil se jim bo še Jiri Novak doma iz Prage in kot je znano, vabijo tudi našega dr. Andlovica. K temu številu je treba prišteti še 14-članski nepalski del odprave (3 ženske), deset med njimi je gorskih vodnikov z diplomo šole, ki jo je v Nepalu postavila Jugoslavija. Vodila jih bosta 26-letni Pradip Kumar Karin, kapetan Gurkov v nepalski vojski in najmlajša tečajnica »naše šole« 20- letna Ang Naya.

Pripravljajo 3. mariborsko odpravo
Mariborski alpinisti so se odločili za odpravo, ki naj bi jih že tretjič popeljala v gore izven Evrope. Cilj odprave »Grenland 80« naj bilo področje Angmagssakik-Tassilaq fjord-Mt. Forel na vzhodni obali naj večjega zemeljskega otoka. V primeru, da bodo uredili vprašanje helikopterskega prevoza, pa bi prišlo v poštev tudi zelo zanimivo področje z imenom Blosseville. Odprava naj bi štela deset članov, organizator bo AO Kozjak iz Maribora, na pot pa naj bi odšli že julija letos.

Propagiranje alpinizma v SSSR
Krasnodaru je bil vsesovjetski seminar za propagiranje alpinizma, ki so se ga udeležili zastopniki 20 federacij in številni novinarji, predstavniki kinematografskih podjetij in založb. Med večdnevnim seminarjem, na katerem so ugotovili veliko slabosti (o alpinizmu pri njih nihče redno ne poroča, še celo v športnem dnevniku so novice zelo redke, njihov »Ježegodnik« izhaja s precejšnjimi zamudami itd.), so se dogovorili za številne konkretne ukrepe.

Petnajstič na Stol Tudi pohod mladih
Spominska prireditev na boj Jeseniške čete na Stolu od 15. do 17. februarja – Prvi pohod so pred 18 leti pripravili alpinisti

JESENICE – V spomin na 20. februar 1942, na boj Jeseniške čete na Stolu, bo posebni odbor, ki deluje v okviru koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine ter občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, tudi letos priredil, tokrat že petnajsti pohod na najvišji vrh Karavank. Pokrovitelj pohoda bo tudi letos ČGP Delo Ljubljana, pridružuje pa se mu Ljubljanska banka – Temeljna banka Gorenjske Kranj – poslovna enota Jesenice.
Pohod bo od 15. do 17. februarja. Od skromnega začetka je prerasel v množično planinsko in družbenopolitično manifestacijo, saj se ga je v letih nazaj udeležilo že več kot 21.000 pohodnikov, leta 1977 pa jih je bilo prvič več kot 4.000.
Prvi spominski pohod so pred 18. leti opravili člani alpinističnega odseka jeseniškega planinskega društva. Na Stol se je povzpelo 51 alpinistov in planincev, med njimi je bila tudi večina preživelih borcev februarske bitke. Na razvalinah požgane Prešernove koče na Stolu se je tedaj tudi rodila pobuda, da bi na tem mestu zgradili novo kočo. Oprijeli so se je zares in avgusta leta 1966 so odprli vrata nove Prešernove koče. Z delovnimi in nabiralnimi akcijami so jo zgradili preživeli borci te bitke, planinci, mladina, taborniki in lovci.
Da bi pohod čimbolj približali mladim, so se prireditelji pred tremi leti odločili, da bodo v okviru spominskega pohoda vsako leto pripravili še pohod šolske mladine po »Poteh Cankarjevega bataljona«. Tudi letos bo tako. Šli bodo do Valvazorjevega doma in tudi letos jim bodo preživeli borci pripovedovali o tedanjih dneh.
Jeseniška četa je takrat imela 38 borcev, vodil pa jo je Polde Stražišar. Živih je še pet borcev: Franc Konobelj – Slovenko, Ivanka Kozar, Anton Matoh – Štepsel, Ciril Triler – Čiro in Ivan Vovk – Živan.
Kot že običajno bo tudi letos prvi dan pohoda namenjen šolarjem, naslednja dva dneva pa vsem drugim, ki bodo hoteli na Stol. O tem ali bo vodil pohod do vrha ali ne, je nemogoče reči že zdaj končno besedo, saj se do takrat lahko vremenske razmere še večkrat spremenijo. Snega je zdaj veliko. Seveda je prva dolžnost in želja organizatorjev pripraviti čimvarnejši pohod.
Udeleženci bodo tudi letos dobili posebne značke, različne glede na to, kolikokrat je bil že kdo na pohodu. Med njimi bosta predvidoma dva, ki sta bila doslej še na vseh.
Izdali bodo tudi spominsko brošuro, v kateri bodo predstavili borce Jeseniške čete in prikazali boj. Pripravljajo pa tudi posebno razstavo o dosedanjih pohodih. Najprej bo na ogled v Žirovnici, da si jo bo lahko ogledalo čim več ljudi – pohodnikov, kasneje pa jo bodo preselili še na Jesenice in v Radovljico.
Čeprav bomo o pripravah na pohod še pisali, pa povejmo že zdaj, da letos prenočišč v Valvazorjevem domu ne bo.

VLASTA FELC

Zaščitena področja Hrvatske
Na pobudo Planinske zveze Hrvatske so zaščitili Veliko Kapelo

ZAGREB – V okviru načrtov za zaščito narave je Planinska zveza Hrvatske konec leta 1978 ponovno načela vprašanje zaščite najlepših predelov Velike Kapele-Bijelih in Samarskih Stijena. Prejšnja pobuda, stara deset let, namreč ni imela odmeva in posek v teh gozdovih se je nezadržno nadaljeval ter leta 1978 dosegel rekord. Tega leta so zgradili tudi gozdno cesto do samega roba Bijelih Stijen
Republiški zavod za zaščito narave je pripravil strokoven elaborat in ga posredoval pristojnim že 18. decembra lansko leto je republiški svet za zaščito narave soglasno sprejel predlog, da se za strogi rezervat proglasi del masiva Bijelih in Samarskih Stijena s površino 1341 ha. Na tem področju je prepovedana vsaka eksploatacija gozda. Za zaščito dela predlaganih področij (predvsem Velika Javorica), za katetega ni bilo doseženo soglasje z gozdarji, pa bo potrebno še najti rešitev.

Pobuda članov AO Martuljek
Alpinističnih nesreč je vsako leto več – Kako z reševanjem na tujem

MARTULJEK — Vemo, da praktično le naša Gorsko reševalna služba rešuje brez zahteve povračila stroškov, ki nastanejo z iskanjem ali reševanjem. Stroški pa niso majhni. Kdo in kako jih bo pokril?
Člani AO Martuljek so temu vprašanju posvetili posebno pozornost in komisiji za alpinizem PZS poslali podrobno izdelan predlog. Zavarovanje za pomoč pri kritju stroškov reševanja v tujih gorah bi moralo biti urejeno sistemsko in osnovna določila naj bi bila v pravilniku vseh institucij, ki se ukvarjajo ali podpirajo alpinizem. Člani AO in AS pa bi morali temeljni prispevek plačati že ob letni registraciji. Pomoči tako oblikovanega sklada pa bi bili deležni le, če bi vsak svoj odhod v tuje gore prijavili z vsemi potrebnimi podatki. Ker pa se je ponekod le mogoče zavarovati tudi za primer reševanja, bi bilo smiselno koristiti ta sredstva tudi za kritje teh prispevkov. In ne nazadnje, precej stroškov posameznikov, pa tudi naši družbi kot celoti, bi prihranili z boljšo informiranostjo. Če že pride do nesreče, je namreč zelo pomembno, na koga se tovariši obrnejo za transport v dolini.

F.S.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja