Zanimanje za Cozzolinovo zajedo pozimi
Stene nad Mangartskimi jezeri so vse bolj privlačne – Zanimivi predavanji
V soboto 20. novembra sta bili na področju Vidma v Italiji kar dve pomembni alpinistični predavanji. Peter Podgornik iz Nove Gorice je predstavil svoje vzpone v domačih in švicarskih gorah, steno Lotseja in Aconcague, znani avstrijski alpinist Kurt Diemberger pa je predaval o svojih petih pristopih na osemtisočake.
Seveda ni šlo brez srečanja in izmenjave mišljenj. Med drugim so precej časa posvetili tudi pogovoru o stenah Vevnice in Malega K. Mangrta, kjer zadnja leta naši alpinisti že skoraj prevladujejo. Poznavalci, med katerimi je bil tudi Silvano Della Mea, so povedali, da jih letos pozimi kar več računa na vzpon po znani Cozzolinovi zajedi. Razen Tržačanov so se že napovedali tudi štirje Rezijani, ki nameravajo biti pod steno menda že prvi dan zimske sezone, pričakujejo pa tudi slavnega Casarotto. Vprašanja o tem, če bo treba računati tudi z našimi plezalci, pa so ostala brez odgovora. Kdo bo izbran za zimske vzpone na tujem in ali so za nas Zahodni Julijci sploh zanimivi so za sedaj še neznanke arhiva KA PZS. Znano pa je, da bo v koledarju PZS tudi spominsko »Srečanje pod steno« M. Mangrta, in sicer prvi vikend v septembru prihodnje leto.
Srečanje na Pohorju
V soboto, 27. novembra, je bilo v Mariborski koči na Pohorju tradicionalno srečanje alpinistov Štajerske in Koroške, ki so ga letos pripravili člani AO Kozjak. Razen organizatorjev pa so se ga udeležili le še člani AO TAM, IMPOL, Raven in Prevalj, vsega 30 jih je bilo. Kljub temu pa ugotavljajo, da je srečanje uspelo. Iz poročil je bilo mogoče razbrati lepe uspehe. Razen Knezovega so opravili še dva vzpona prek S stene Eigerja, plezalsko zelo uspešna je bila odprava v Ande, izšel je plezalni vodniček za Logarsko dolino, delo dvojice mariborskih alpinistov in podobno. Pokazali so tudi precej zanimivih diapozitivov Kilimandžara, Hochschwaba in Andov.
Žal pa še ni nič znanega, kje in kdaj, bodo srečanja primorskih, gorenjskih in ljubljanskih alpinistov. Vseslovenski zbor alpinistov pa je načrtovan za 10. t. m. v Ljubljani.
Že (skoraj) zimski vzpon
Srečko Rihtar in Ivo Veberič, člana AO Kozjak, sta 27. preteklega meseca kljub neobetavnemu vremenu vstopila v S steno Planjave z namenom, da ponovita smer Palauz-Tschada (5. 2. v novem vodničku). Že v spodnji tretjini, kjer je bilo še kopno, sta bila presenečena – težave so bile kar za stopnjo večje, kot so prikazane v vodniku, čim višje pa sta prihajala, več je bilo snega, megla pa vse gostejša. Zaradi ledu na skalah sta si morala natakniti celo dereze. Pa sta vendarle po sedmih urah varno izplezala. Ker pa nista poznala poti na Kamniško sedlo, sta se morala odločiti za prečenja grebena do Škarij. Na Lučki Babi sta si morala urediti bivak in v nedeljo sta morala med sestopom čez Klemenčo jamo ponekod krepko gaziti.
Šele ko sta se že vozila proti domu, sta izvedela, da nista plezala prave smeri, temveč – vsaj v spodnji tretjini – smer iz leta 1976 in da je bila to menda komaj druga ponovitev. Kdo bo prvi prispeval dopolnitev novega vodnička vsaj z osnovnimi podatki o tej smeri?
VII. dan varstva pred plazovi
Komisiji za vzgojo in izobraževanje PZS in GRS pripravljata za 15. in 16. januar tradicionalni dan varstva pred snežnimi plazovi, ki bo tokrat že sedmič. Osrednja akcija bo v Kamniški Bistrici, za oskrbo bo potrebno prispevati po 700 din, prijave pa že sprejema pisarna PZS (tel. 312-553).
Tečaj na Okrešlju
Šaleški AO je za svoje tečajnike in novince AS Mozirje, med prazniki pripravil na Okrešlju alpinistični tečaj. Žal pa razmere niso dopuščale, da bi odšli na ture, imeli so lahko le predavanja in nekaj praktičnih vaj.
Alpinistična šola ŠAO poteka po programu in poraslo je tudi število udeležencev. Vsak četrtek ob 19. uri imajo predavanja v sejni sobi Projektivnega biroja v Velenju. Podobno je tudi v Mozirju, kjer pa je AŠ zaradi izmenskega dela na programu le vsakih 14 dni. Sestajajo pa se tudi ob četrtkih, ko ni predavanj, in sicer v Kulturnem domu.
Kamničani na Rinki
Tudi udeleženci kamniške AŠ so imeli med prazniki skupno turo. Pod vodstvom Bojana Pollaka so med drugim opravili pristop na Rinko, imeli pa so tudi predavanja in vaje iz zimske tehnike.
Poročajo pa tudi o plezalnih vzponih. 20. in 21. novembra jih je šest plezalo v Osapski steni, med povratkom pa še na Črnem kalu. Med prazniki pa sta bila Janez Benkovič in Edo Pavlič v Paklenici. Preplezala sta Kamasutro (Benkovič prosto), Karabore, Pismo – glava in Klin. Benkovič je s Kovačem in Skokom (člana Akademskega AO) prosto ponovil tudi Utopijo, z Ines Božič (Obalni AO) pa varianto Cergol-Čižmek (na Kamasutro), sam pa tudi Formo vivo. Pavlič pa je s Sanjo Vranac (Obalni AO) preplezal Akademsko smer.
Mengšani pod Kamniškim sedlom
Člani AO Mengeš so za udeležence alpinistične šole 21. preteklega meseca priredili skupno turo pod Kamniško sedlo, kjer so pri Pastircih vadili plezalno tehniko, ena naveza pa je preplezala Zgornji steber Brane, ki je bil mestoma že zasnežen.
V nižjih stenah
Litostrojska naveza Andrej Bahčič – Stane Kragelj je 21. novembra ponovila Tržiško v Koglu, Ničo Kregar in Zoran Bešlin (AO Matica) pa sta preplezala Zupanovo in v sestopu (ker je bila normalna pot zaledenela) Virensovo. Iz Rimskih Toplic pa se je oglasil Franček Knez (AO Impol) s sporočilom, da sta s tovarišem ponovila Italijansko smer in sestopila po Medotu, za konec pa preplezala še novo – Kratko smer (IV, A 1, 2 h) in sicer levo od Žage. Cajzek in Pepevnik (oba AO Celje) pa sta preplezala Prečenje, Staro in Žago, Cajzek sam še Medota.
Prve novice iz Paklenice
Luka Levstek (AO Železničar) in Silvo Kragelj (AO Litostroj) sta 19. preteklega meseca preplezala Funkcijo. Dva dni kasneje sta vstopila v Rio in smer – z bivakom na polici v zgornjem delu – ponovila v 14 urah, menda šele kot druga. Milena Radež (AO Rašica) in Bor Štrancar (Akademski AO) sta bila v Paklenici od 22. do 28. preteklega meseca, Ponovila sta Raz za kladivce in Karabore v sestopu, Velebitaško, Klin (verjetno šele 3. MP), Tule (V+/IV+, prva plezala Budkovič in Hricah) v Debelem kuku, kar je verjetno celo prva ponovitev in za konec še prvenstveno v Kuku Skradelin: Ptič brez kril, vstop A l, sicer IV, 5 R. Nova smer poteka desno od GSS. Štrancer sam pa je preplezal Kunta Kinte in opravil 1. P Maturantske 20. V Paklenici sta plezala tudi Radovljičana Blaž Jereb in Miro Pogačar. Preplezala sta Diagonalko in Slovensko v Debelem kuku, Pogačar pa z Mitjo Lo Duco še Velebitaško, Union v Kuku od zagona pa z Alojzem Cajzekom (AO Celje). Precej je bilo še članov Akademskega AO Bojan Leskošek je (z zamudo) sporočil solo ponovitev Mosoraške in Brahmove, 28. preteklega meseca je potem preplezal še Karobore in naslednji dan prosto, s Sandijem Marinčičem še Velebitaško in Fanikino. Rok Kovač in Janez Skok sta preplezala Petrovo varianto, Propeler (25. 11. prosto, ocena VI+/VI-), Utopijo z Benkovičem in Diagonalko (PP). Tadej Slabe pa je prosto preplezal Formo vivo, Fanikino in Originalno slovensko v Debelem kuku, vse z Andrejem Kokaljem.
Registracija in izpiti GV
Včeraj je bil v planinskem domu na Rašici zbor in seminar alpinističnih inštruktorjev, na katerem so obravnavali predvsem novitete s področja varovanja in podobne (trening, psihologija, prva pomoč). Pripravljajo pa se tudi že izpiti za nove kadre. Kandidati za AI in GV se morajo prijaviti do konca meseca. Februarja ali marca prihodnje leto bo seminar in kak mesec dni kasneje bodo še izpiti za GV. Tisti, ki so že opravili izpit za gorskega vodnika (in so seveda aktivni) pa se za prihodnje leto registrirajo do 31. marca.
Mostarci plezajo na Prenju
Alpinistična sekcija v Mostarju (PD Prenj) deluje nekako štiri leta in sedaj združuje 20 članov. Toda nihče še nima naziva alpinist, trije pa imajo poletni in štirje zimski tečaj. Kljub temu pa jih je vedno pogosteje srečati v gorah, čeprav za sedaj zahajajo predvsem v domači Prenj. Preplezali so tudi že več plezalnih smeri III stopnje, prečili so Mt. Blanc, opravili nekaj zimskih pristopov in bili tudi na Grossglocknerju. Letos so obiskali tudi že ostenje Botina na Veležu. Prvi koraki so torej storjeni, za hitrejši razvoj pa bodo seveda potrebovali pomoč KA BiH ali enega izmed dveh alpinističnih kolektivov – AS Bukovik oziroma AK v Zenici.
Domžalčani vsestransko aktivni
Člani AO Domžale so bili v zadnjem času resnično marljivi. Opravili so dve delovni akciji na Veliki planini, v domu njihovega matičnega PD, potem pa še čiščenje plezalnega vrtca, ki so ga opremili tudi s stalnimi klini za lažje vaje AŠ, ki jih imajo še vedno vsak četrtek popoldne. Zvečer pa so na vrsti predavanja v društvenih prostorih. Enkrat tedensko imajo trening v telovadnici. Tudi dve skupni turi so že imeli, v bivak pod Skuto in na Kamniško sedlo.
Tudi plezali so, Janez Jeglič in Silvo Karo sta v Osapski steni preplezala Gobo, Staro, Žago in Pero ter dvakrat sestopala po Medotu. Potem pa sta odšla v Paklenico. Opravila sta 2. PP Kače (tehnična mesta VI+/VI, 5 h) in sestop po Brahmovi. Prosto sta ponovila tudi Ljubljansko (najtežje VI+), kot četrta naveza ponovila Utopijo (VI-VII, 3 h), z bratoma Bogomilom in Jankom Humarjem (Soški AO) pa so prosto preplezali Karabore. Pismo – glava sta Jeglič in Karo preplezala vsak za sebe.
Druga domžalska naveza Andrej Škofic-Borut Veselko pa je opravila dva prvenstvena vzpona v Mali Paklenici. Peter in Utero (VI/V, 170 m, 3 h, v steni ostalo pet klinov) v Buciča Umcu, desno od Diagonalne. Smer zasvojenega pripravnika (1. R, VI, A0, zadnji V, ostalo III-IV, 130 m, 2,30 h) pa sta preplezala v Glavici od trapa, in sicer v zgornjem delu, izstopila pa sta na vrh.
Tudi alpinist – med zaslužnimi športniki
Koordinacijska komisija za alpinizem je Predsedstvu PZ Jugoslavije, ki bo 9, t. m. po daljšem času spet zasedalo, med drugim posredovala tudi seznam alpinistov predlaganih za kategorizacijo v prihodnjem letu. Ker sega obdobje aktivnosti, na osnovi katerih so bili opravljeni (zapleteni!) izračuni še v leto 1981 in zajema tudi tri največje uspehe našega alpinizma – rešen problem južne stene Lotseja, alpski vzpon prek J stene Daulagirija in prvi vzpon prek J stene Južne Aconcague – je predlog najobsežnejši doslej.
Stane Belak – Šrauf naj bi prvi med alpinisti postal zaslužni športnik Jugoslavije, za kar je moral biti v vrhu našega alpinizma polnih deset let! 16 alpinistov iz Slovenije in Hrvatske naj bi dobilo mednarodni razred, zveznega pa 28.
Franci Savenc
Naprave v helikopterjih za iskanje zasutih pod plazovi
Nova oprema je učinkovita, a zelo draga – Letošnji sestanek mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) je bil v Kanadi
Letošnje srečanje IKAR – Mednarodne komisije za reševanje v gorah – je bilo oktobra v Kanadi, v znanem središču Banff. Zastopstvo je bilo skoro polnoštevilno, izostali so Bolgari; iz varčevalnih razlogov pa smo se odločili, da ne gremo na dolgo in drago pot tudi slovenski delegati, ki v IKAR zastopamo Jugoslavijo. Iz pomenkov z udeleženci in zapisnikov zborovanja povzemamo nekaj podatkov, ki bodo zanimali tudi širšo javnost.
Komisija za letalsko reševanje je ugotovila, da v pretekli sezoni ni bilo nesreč helikopterjev. Razpravljali so o novi opremi za zaščito ponesrečencev, za preprečevanje šoka in za iskanje zasutih v plazu s helikopterjem. Naprave so koristne in učinkovite, vendar praviloma zelo drage, saj gredo cene v tisoče švicarskih frankov in celo dolarjev. Razpravljali so tudi o nesrečah pri poletih z zmaji ter ugotovili, da je treba v komisiji povezati še več pilotov in strokovnjakov.
Letalci reševalci zelo tesno sodelujejo s komisijo za tehniko reševanja, ki se praviloma ukvarja predvsem s klasičnim načinom reševanja – pristopom reševalcev na kraj nesreče brez helikopterjev. Obravnavali so med drugim razna strogo tehnična vprašanja – vponke, jeklenice, naprave za iskanje zasutih v plazu, problem natančnega ugotavljanja vzrokov gorskih nesreč. Zanimiv statistični pregled kaže za leto 1981 naslednjo sliko: na območju, ki ga pokrivajo GRS, včlanjene v IKAR, je delovalo 35.919 reševalcev in pripravnikov. Opravili so 20.424 akcij, oskrbeli 20.852 planincev, pomagali 18.061 poškodovanim ter odnesli v dolino 767 mrtvih. Med navedenimi akcijami je bilo kar 3.084 opravljenih s helikopterji (15%). Ugotovili so, da reševalna oprema in tehnika zadovoljujeta.
Komisija za plazove se je ukvarjala s statistiko nesreč, o čemer smo že poročali. Poudarek je bil seveda na žrtvah iz krogov turnih smučarjev ter na smučarjih ob teptanih smučiščih.
Med pripomočki za iskanje zasutih v plazu se pojavljajo vedno nove naprave, tako na Norveškem, Švedskem v Franciji. Gre za pripomočke pasivnega tipa, o katerih pa še teče beseda in raziskave.
Po utečeni navadi so posamezni referenti orisali posebno zanimive in poučne primere nesreč v plazovih v sezoni 81/82, predmet zanimanja pa je še vedno tudi slovarček izrazov za sneg in plazove.
Zdravniki ter člani zdravniške komisije so sodelovali na zborovanju medicincev, ki ga je organizirala univerza v Calgaryju ter določili tudi temo prihodnjega simpozija, ki bo prihodnje leto v Innsbrucku na temo »Vzgoja«.
Na zborovanju so zajeli širok izbor tem, ki so pomembne za sodobno GRS. Posebno pozornost slejkoprej posvečajo ohladitvi in omrzlinam. Priporočilo vabi usposobljene zdravstvene delavce, da problematiko rešujejo tudi s poskusnimi živalmi.
Delo komisije za publikacije je zadnje čase steklo; sedaj redno izhaja vsaj bilten IKAR, ki zajema aktualne teme, namenjene predvsem praktikom.
IKAR načrtuje nov tečaj o plazovih, ki bo v sezoni 1983/84; zaradi splošne draginje se je povečal prispevek članic za novih 100 ŠFR, veča pa se tudi število rednih in izrednih članov in članic. Tako je v Banffu postal redni član tudi angleški Mountain Rescue Committee, izredni član pa Ruth Eigenmann, predstavnica znane Fondacije Vanni Eigenmann iz Milana.
Švicarski Alpen klub je predlagal poenotenje metod tovariške pomoči pri reševanju prizadetih v gorah, s čimer naj bi se pobliže ukvarjala IKAR.
Končno je bilo domenjeno, da bo prihodnje srečanje prihodnje leto v Rudolfshütte v Visokih Turah, Avstrija.
Pavel Šegula
SPD v Vorarlbergu združuje tudi alpiniste
V Sloveniji deluje 169 planinskih društev, koliko Slovenskih PD pa je še po svetu, eno je celo v Argentini, pa bi bilo težko točno odgovoriti. Med njimi pa so nekatera sila delovna, čeprav je o njih malo slišati. Tudi za SPD v Vorarlbergu bi lahko trdili to.
Predsednik SPD je Štefan Felbar, imajo pa dve sekciji – planinsko in smučarsko, ustanovljeni obe leta 1977 z namenom, da bi našim ljudem, ki živijo v tem koncu pokazali lepoto okolice. Vsako leto pripravljajo vsaj eno smučarsko tekmovanje in se udeležujejo vseh, ki jih pripravijo v okviru YU SKI. Planinci pa imajo celo svoj lično tiskani program, s točnimi podatki o izletih in možnostih. Še posebej zanimivo, pa je, da se ukvarjajo celo z alpinizmom, čeprav večina znanja o tej aktivnosti iz domovine ni prinesla. V ospredju sta zlasti Lado Pavšič in Jože Rupnik, ki sta preplezala že prenekatero smer III in IV težavnostne stopnje. Sicer pa so opravili veliko tur v visokogorje, največ v Rätikon, bili pa so tudi v skupini Silvretta, Ötztalerskih Alpah, prečili so Ortler, Piz Bernino in Mt. Blanc, bili na Matterhornu, Mönchu, Jungfrau in še številnih drugih štiritisočakih.
Končana je jesenska sezona
Jesenska himalajska sezona je končana, novic o dosežkih vseh 42 odprav pa še ni. Švicarji so 2. oktobra opravili vzpon na Barunce (7220 m). Vrh sta dosegla Rudolf Homberger in Wreni Kul, njegova žena pa je zaostala le 20 m nižje. Neuspešno se je končal poskus petčlanske francoske odprave, da bi se povzpela na Manaslu (8156 m) po vzhodnem grebenu. Tehnične težave so pred njimi zavrnile že tri odprave: francosko leta 1977 ter italijansko in argentinsko leto kasneje. Neuspešen je bil tudi poskus trojice Amerikancev, da se povzpne na Pumori (7145 m).
Še nekaj anorakov
MK PZS sporoča, da ima na voljo še nekaj enotnih anorakov za mladince in sicer št 46. Interesenti jih lahko kupijo na PZS, kjer jih bodo lahko tudi prej pomerili.
PD Kamenjak je pripravil »Nagrado planin«
Reški planinci si prizadevajo za spoznavanje gora v naši domovini
Planinsko društvo »Kamenjak« obvešča, da so za trajno obeleževanje imena in del tovariša Tita in kot prispevek nadaljnjemu razvijanju bratstva in edinstva naših narodov in narodnosti pripravili tekmovanje Osvajamo planinske vrhove za »Nagrado planin«. Da bi dobil to priznanje, se mora planinec povzpeti na Titov vrh (Šara) in Triglav ter najmanj po enega od vrhov v vsaki republiki po lastni izbiri. Nadalje so obvezni tudi velebitski vrhovi Gramovača, Risnjak in Kamenjak in še eno določilo je zapisano v ličnem dnevniku, ki so jih izdali pred nedavnim: višinska razlika vpisanih vzponov mora biti najmanj 10.000 m (za pionirje le 7.500 m). V dnevnik je potrebno vpisati datum vzpona, kratek opis in žig z vrha. Ker pa so žigi včasih nedosegljivi, je fotografija z vrha enakovredna. Če pa je bil vrh brez žiga dosežen na skupni turi PD, pa lahko vpis overi tudi tajništvo PD (toda takih primerov ne sme biti več kot pet!). Izpolnjeni dnevnik je potrebno poslati na PD »Kamenjak«, Korzo 40 – 51000 Rijeka, kjer jih je mogoče tudi, naročiti. Ta določila veljajo od letošnjega oktobra tudi za vse tiste, ki so se v to akcijo vključili že pred tem, ko so bili pogoji še nekoliko enotnejši.
70 let PD Trbovlje
Planinsko društvo Trbovlje proslavlja visok – 70-letni jubilej. Ustanovljeno je bilo namreč 8. decembra 1912 in trdimo lahko, da je ena najstarejših, če že ne najstarejša telesnokulturna organizacija v Trbovljah. Po svojih številnih članih in pestri aktivnosti pa je PD Trbovlje obenem tudi eno najuspešnejših društev sploh.
Da bi svoj jubilej primerno obeležili, so pripravili več prireditev. Jutri ob 17.30 bodo v Likovni galeriji v Delavskem domu odprli samostojno likovno razstavo akademskega slikarja Franca Kopitarja »Slovenske gore in krajina«. Odprta bo deset dni, ob slovesni otvoritvi pa bo tudi krajši kulturni program moškega pevskega društva Zarja Svobode Center pod vodstvom Riharda Majcna. Pol ure kasneje pa se bo v gledališki dvorani Delavskega doma pričela osrednja proslava. Prikazali bodo prehojeno pot in dosežke, podelili priznanja, pokazali izbrane diapozitive, zapeli nekaj pesmi itd. Pozabili tudi niso na skupinski izlet, ki bo v nedeljo. Odhod pod geslom »Sto družin na Mrzlico« bo ob 7. uri od »Dimnika«, in to v vsakem vremenu. V torek 14. t.m. pa bo ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma še nadvse zanimivo planinsko predavanje. Nejc Zaplotnik bo predstavil z barvnimi diapozitivi uspehe naših alpinistov v Himalaji in jih primerjal s tujimi dosežki.
Na Hleviških planinah
Planinsko društvo Idrija – sekcija za propagando in izletništvo je organizirala pohod in tovariško srečanje na dobro uro hoda iz Idrije oddaljene Hleviške planine (907 m). Okrog 80 planincev si je v planinski koči na Hlevišah ogledalo barvne diapozitive s pohodov, izletov in drugih aktivnosti članov PD Idrija v letošnjem letu, predstavljen pa je bil tudi pester program pohodov in izletov idrijskih planincev v prihodnjem letu. Prijeten večer v Hleviški koči so idrijski planinci sklenili s planinskim rajanjem.
ID
