Največ klinov vAschenbrennerjevi smeri
Število klinov v posamezni smeri je zanimiv podatek, ki marsikaj pove. Toda le redki vedo natančnejše podatke. Igor Mezgec iz Postojne nam jih je nekaj posredoval. Izmed smeri, ki jih je ponavljal v zadnjem času jih je največ našel v Aschenbrennerjevi smeri (okoli 70), smeri Dular – Juvan v Rzeniku (50), Ljubljanska v Steni (40 – 45), Grapi med Škrlatico in Rakovo špico (30) itd.
Drug zanimiv podatek pa je sporočil Bojan Pollak (Kamnik). Ob primerjavi višine Sandi Wisiakove smeri v Steni, ki jo je izmeril z višinomerom, s podatki, ki sta jih dobila študenta geodezije, je le 13 metrov razlike. To pa je natančnost, kakršno smo si nekdaj komaj upali želeti. Stena Triglava s točnimi izmerami pa je sedaj lahko odličen poligon za primerjavo in preskušanje metod, ki bi bilo primerne za druge stene.
Še en uspeh Poljakov
Štiričlanska odprava poljskega KW se je vrnila iz Himalaje zadovoljna. Čeprav so imeli slabo vreme, so se Andrzej Sklodowski (vodja), Tomasz Herbich in Krisztof Renik 13. oktobra povzpeli na 5136 m visoki Bedingtse. Vrh sicer res ni visok (za himalajske razmere), toda njegova 800 metrska vzhodna stena je bila vredna truda. Četrti udeleženec odprave, Zbigniew Kovalewski, ki je ta čas njihov najboljši poznavalec Himalaje in Karakoruma, pa je v tem času opravil temeljita topografska raziskovanja skupine Rauling Himal. Tu je vsekakor najbolj zanimiva 4000 metrska J stena Gaurisankarja (7145 m), sen mnogih alpinistov.
Francozi obrnili pod K2
Francoska nacionalna odprava, ki jo je vodil Bernard Maullet, ni uspela priti na vrh 8611 m visokega K2 v Karakorumu. Poskušali so po JJZ grebenu, postavili šest taborov, sedem jih je bilo brez kisika na višini 8300 m, vendar so po dveh mesecih hudih naporov 14. septembra morali vseeno odnehati (burja!). Na kakšni ravni je bila odprava najlepše ilustrirajo naslednji podatki: 1400 nosačev, 20 ton prtljage, stalo pa je 2 milijona frankov.
Spet gneča v Paklenici
Čeprav so že mnogi ugotavljali, da kanjon Velike Paklenice pri Starigradu ni najbolj primeren za velika srečanja alpinistov, je bil med minulimi prazniki obisk spet rekorden. V domu poštarjev v Starigradu je bil teden dni trajajoči tečaj hrvaške GRS, ki se ga je udeležilo okoli 30 reševalcev. V Paklenico pa se je namenilo tudi 40-50 članov AO Zagreb-matica, ki naj bi imel tečaj alpinistične tehnike, 35-40 članov AO Željezničar-Zagreb, 15-20 članov AO Velebit-Zagreb, pa Spličani, Rečani in Karlovčani, le za slovenske AO ni natančnih podatkov.
Kje je vzrok za tak obisk Paklenice ni težko ugotoviti – pomanjkanje drugih zanimivih »alpinističnih objektov« v času pred in po sezoni v Alpah. Toda tudi stene v tem čudovitem kanjonu lahko sprejmejo le omenjeno število plezalcev, prostori kjer alpinisti šotore, pa sploh niso opremljeni za to. Ni sanitarij, težave so z odlaganjem smeti, predvsem pa ni mogoče vzpostaviti enotnega vodstva.
Univerzalna v Planjavi
Janko Plevel in Roman Štrajhar (oba Kamnik) sta v nedeljo 25. novembra plezala Univerzalno smer v Planjavi. Razmere sta imela že povsem zimske, saj je stena že povsem zasnežena. Torej – dober trening za zimo.
Ustanovili Obalni AO
V okviru proslav 30 – letnice PD v Kopru je bil 24. novembra na pobudo starejših članov v Tumovi koči na Slavniku ustanovni občni zbor AO pri PD Koper. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov, pripravnikov in alpinistov, večinoma takih, ki doslej niso bili vključeni v noben alpinistični kolektiv. Slovesnost so popestrili s sprejemom treh novih članov: Rudija Frantarja, Valterja Kima in Bojana Marna. Načelnik novega AO je postal Sandi Blažina, njegov namestnik pa Valter Lubiana.
V sredo se bo začela v društveni pisarni (Koper, Čevljarska 1), koder sprejemajo tudi prijave, že alpinistična šola. Praktične vaje bodo ob nedeljah (prvič 9. t. m.) v plezalnem vrtcu na Črnem kalu. Velja pripomniti, da bo to že četrta (!) alpinistična šola, saj so jo tudi doslej organizirali vsako leto, čeprav formalno niso imeli ustanovljene niti sekcije.
O treningu alpinistov
V torek 18: decembra ob 17. uri se bo v prostorih centralne planinske knjižnice (Ljubljana, Dvoržakova 9/1) pričela »okrogla miza« o treningu alpinistov. Razgovor, ki so ga pričeli pripravljati alpinisti, študentje VŠTK že pred več kot letom dni, na njem pa bodo sodelovali poleg alpinistov tudi strokovnjaki VŠTK, je v imenu KA PZS organiziral Viki Grošelj. Gradivo, ki bo služilo kot izhodišče razgovora, bodo dobili tudi AO.
Novice iz AO
Alpinistična šola AO Kamnik poteka povsem po programu. Vsak torek imajo predavanja v društvenih prostorih, potem razgovor o tej temi in na koncu še predvajanje diapozitivov. Z izpiti za nove alpiniste so pričeli med prazniki, 8. t. m. pa bodo imeli v Kamniški Bistrici tradicionalni sprejem.
AO Kozjak-Maribor pa je imel sprejem 17. novembra v Mariborski koči. Vodstvo odseka je prevzel Marko Šubic, ki se je pravkar vrnil iz JLA, članov imajo že več kot 40, letos pa so opravili skoraj 500 vzponov.
V soboto 17. novembra so imeli sprejem tudi tržiški alpinisti, in sicer v domu pod Storžičem. Po praktičnem in teoretičnem izpitu so med alpiniste sprejeli Marjetko Dobrin, Matjaža Ivnika in Franca Megliča. Samo teden dni kasneje je Meglič v navezi s Filipom Bencetom ponovil Kaminev Mali Mojstrovki. Imela sta že kar precej snega, vrh tega pa je na požled, ki je nastal po dežju, zapadlo še nekaj pršiča.
Strokovni del izpita za AI
V Zagrebu so v organizaciji fakultete za telesno kulturo in PZ Zagreba pripravili strokovni del izpita za inštruktorje alpinizma. Opravili so ga: Butkovič, Puzak, Vranjican (Zagreb-matica), Baruški Buinac, Barišič, Predovič (Željezničar) in Alikalfič, Jovič ter Ognančevič (Velebit). Torej sama znana imena hrvaškega alpinizma.
O plezalni šoli za Šerpe
Drevi ob 19. uri bo v komorni dvorani PDG v Kidričevi 14 predaval Jože Andlovic o plezalni šoli za Šerpe. Predavatelj bo pokazal tudi številne diapozitive.
Predavanje o Andih
Planinsko društvo Kranj vabi prijatelje planinstva in alpinizma na predavanje o kranjski odpravi v Ande. Predavanje bo v torek (4. dec.) ob 19. uri v dvorani delavskega doma v Kranju. Člani odprave bodo z barvnimi diapozitivi predstavili delo odprave v Peruju. Prvič bodo javno predvajali tudi film, ki so ga posneli člani odprave.
Razstava Valentina Hodnika
V petek 23. novembra ob 18.30 so v galeriji mestne hiše v Kranju odprli razstavo slikarskih del Valentina Hodnika (1896 – 1935), ki jo je Gorenjski muzej pripravil v počastitev 80 – letnice PD Kranj. Razstavljenih je 25 del, razstavo pa je pripravila (in napisala uvodni tekst kataloga) Beba Jenčič. Odprta bo do 18. t. m.
Načrti mladih planincev iz Slovenj Gradca
Uspehi pri oživljanju planinske dejavnosti v Mislinjski dolini so navedli MO PD Slovenj Gradec, da si je zadal v letu 1980 za cilj – povečanje članstva na 1000. Za dosego tega cilja pa nameravajo predvsem (poleg planinskih skupin, ki že obstajajo po OŠ) ustanoviti tudi skupine v VVZ, KS in TOZD, kjer mladi žive in delajo. Zlasti jim bodo pri tem v pomoč izobraževalni programi MK PZS, kamor bodo vključili svoje mladince in jih tako usposobili za MV, planinske inštruktorje, mentorje, vodje skupin. Zlasti veliko je zanimanje mladih za orientacijo, ki ji bodo v naslednjem letu posvetili še več pozornosti. Še naprej bodo aktivno sodelovali pri vseh akcijah matičnega PD, ker pa so v obmejni regiji, se jim je zdelo prav, da uvrste v svoj program tudi navezovanje tesnejših stikov z mladimi planinci onstran meje.
Dovoljenje za gradnjo pod Krnom
PD Nova Gorica je že postavilo tovorno žičnico in nabavilo traktor
NOVA GORICA – V četrtek 22. novembra je bil spet sestanek gradbenega odbora PD Nova Gorica in prav ta dan so dobili tudi težko pričakovano gradbeno dovoljenje za gradnjo pod Krnom. Prihodnje leto torej lahko pričakujemo pričetek gradnje, s čimer se bodo uresničile želje primorskih planincev, kakor je javil predsednik planinskega društva Florijan Hvala.
Potreba po postojanki nekje ob Krnskih jezerih je v ospredju že dolgo časa. Postojanka naj bi služila tistim, ki gredo na Krn, zelo dobrodošla pa bo tudi turnim smučarjem, posebno spomladi. Že lani so za potrebe gradnje postavili tovorno žičnico, nabavili so tudi že traktor, s katerim bodo opravljali prevoz do Dupeljskega jezera, kjer naj bi stala novogradnja, vse kaže tudi, da bodo zbrali tudi potrebna sredstva. S 4,5 milijona din bo dela kreditirala ljubljanska banka, novogoriška TKS pa bo priskočila na pomoč z odplačevanjem anuitet. 8 milijonov dinarjev pa bodo dobili deloma iz sredstev družbenega dogovora, nekaj imajo svojega denarja, precej pa bodo opravili tudi s prostovoljnim delom.
Planinski teden v Guncljah
Razstava Danila Cedilnika in Marjana Zaletela v zadružnem domu
LJUBLJANA – Več kot teden dni (od 18. do 26. novembra) je trajala razstava Danila Cedilnika – Dena in Marjana Zaletela – Janča v zadružnem domu v Guncljah pri Šentvidu. Prvi je znani alpinist in himalajec, avtor uspešnice »Congma je hodil spredaj«, ki je že večkrat presenetil tudi s svojimi likovnimi deli. Pa tudi drugi avtor, akademski slikar, planinski javnosti ni neznan. Med drugim je ilustriral tudi že vzgojne učbenike (Nevarnosti v gorah in Vremenoslovje za planince). Cedilnik je razstavil 7 olj in 6 grafik (linorez) v glavnem iz Himalaje; zanimajo ga predvsem likovno zanimivi izrezi. Zaletel pa je z 11 olji in 14 grafikami prikazal (razpoloženjsko) naše domače gore.
Da bi obiskovalci dobili kar najboljšo predstavo o gorah, so v času razstave pripravili še dve predavanji. Cedilnik je z diapozitivi predstavil šolo za GV v Nepalu, Viki Grošelj pa vzpon na Everest.
F. S.
Preventiva v delu GRS
Načrti dela slovenskih gorskih reševalcev – Tovariško sodelovanje in usposobitev članov
LJUBLJANA – Komisija za Gorsko reševalno službo PZS je na temelju delovnih predlogov specializiranih podkomisij sprejela program dela, ki pomeni dolgoročno orientacijo naše GRS. Predvsem bo potrebno – ugotavljajo v programu – še nadalje skrbeti za organizacijsko krepitev službe kot celote, le-ta pa mora temeljiti na tovariškem sodelovanju in razširitvi stikov z milico, JLA, TO, CZ ter domačimi in tujimi reševalnimi službami.
Preventivna dejavnost, ki je dolžnost vsakega posameznika ter postaj GRS, podkomisij in drugih organov še posebej, mora dobiti še večjo veljavo. Skrbeti pa bo potrebno seveda tudi za telesno in strokovno usposabljanje članstva.
V okviru komisije za GRS je pet podkomisij, med katerimi ima vsaka še posebne programske naloge. Na področju opreme bo prednostna naloga v izpopolnjevanju in modernizaciji ter v skrbi za večjo mobilnost (radijske zveze). Podkomisija za vzgojo in tehniko načrtuje nekatere stalne vzgojne akcije, nenehno izpopolnjevanje reševalcev ter preverjanje njihove usposobljenosti. Podrobno so začrtane tudi smernice skupine za letalsko reševanje, ki postaja vedno bolj pomembno in nujno, saj je hitrost nudenja pomoči odločilnega pomena. Reševanje brez posebej usposobljenih zdravnikov, pa čeprav je znanje prve pomoči vseh reševalcev še tako izpopolnjeno, si tudi ni več mogoče zamisliti, zato bo zdravniška podkomisija skrbela za stalno izpopolnjevanje zdravnikov. Podkomisija za plazove pa bo bolj okrepila vzgojno in preventivno delo ter skrbela za svetovalno pomoč.
FRANCI SAVENC
Razmere za hojo so dobre
Ciril Praček opravil tradicionalno turo skozi Krmo na Kredarico
JESENICE – Cesta iz Mojstrane je prevozna vse do konca Zasipske planine, čeprav je sneg že kmalu po začetku odcepa. Na Tnali in v Zgornji Radovni ga je 10-15 cm, na Zasipski planini že okoli 30 in na koncu Spodnje Krme že blizu 50 cm. Ker ni nikjer parkirišč ali izogibališč, je nujno potrebna lopata, drugače bodo imeli avtomobilisti prevelike zadrege. Tako poroča Ciril Praček.
Pot je za peš hojo dobro shojena do Zgornje Krme, sicer pa je sneg nekako do višine 1300 m zmrznjen in »drži« tudi brez smuči.
Snega na Pleši (1380 m) je 50-60 cm, na Polju (1580 m) nekaj nad meter, na Apnenici še kakih 20 cm več in na Ledeniku (2500 m) že okoli dva metra. Smuka pa je še slaba, ker je sneg nad višino 2000 m kložast, v nižjih legah pa skorjast (le-ta se predira, prek nje pa je tudi 10-15 cm suhega snega). Le pod 1300 m nadmorske višine je sneg primeren za smuko, toda ga je žal premalo. Nevarnosti za plazove pod višino 1800 m ni, razen morda v sončnih legah. Nad to višino pa so že klože, ki so že lahko nevarne. In še to: veliki plazovi mokrega snega so se v Krmi že spustili.
Doslej najboljša razstava
Foto klub PZS je pripravil kolekcijo planinskih fotografij
RADOVLJICA – V torek 27. novembra so odprli razstavo planinskih fotografij članov Foto kluba PZS v radovljiški OŠ Tomaža Linharta, prej pa je bila razstava na Bledu. Razstavljala Drago Bole, Aleš Doberlet, Pavle Nagode, Vlastja Simončič in Vida Strašek so 80 črno-belih fotografij, kolikor jih razstavljajo, pripravljali več kot leto dni. Vsi, ki so si razstavo ogledali, trde, da je to prav gotovo ena najboljših zbirk te vrste pri nas. Zato bodo razstavo prenesli še v Bohinjsko Bistrico, januarja prihodnje leto v Gorenjo vas, na koncu pa morda tudi v Ljubljano.
Čeprav člani Foto kluba PZS sodelujejo na številnih razstavah doma in po svetu in jih precej organizirajo tudi sami, se lahko pohvalijo, da je ta razstava že njihova 21. Zgolj s planinsko tematiko. Da bi razstavo tudi v prihodnje lahko pripravili s čim manj stroškov in truda, sedaj razmišljajo tudi o nabavi lastnih panojev.