Zbor za konec leta?
Že nekaj časa se v alpinističnih krogih sprašujejo: sklicevati konec leta republiški zbor alpinistov ali ne? Po sobotnem seminarju inštruktorjev alpinizma v Kamniški Bistrici pa se mnenje vse bolj nagiba v to, da bi sredi decembra vsako leto priredili srečanje alpinistov, podobno kot imajo navado na tujem, da bi lahko najbolj avtoritativno ocenili preteklo sezono, obenem pa naj bi ga oplemenitili še z razpravo o eni ali največ dveh najbolj žgočih temah. Pred tem srečanjem pa naj bi bili še naprej področni zbori, ki naj bi bili bolj posvečeni organizacijskim vprašanjem ter spoznavanjem med seboj.
Komisija za alpinizem se bo sedaj morala odločiti. Ne glede na to pa naj vodstvo AO ter AS, do 28. t. m. dostavijo vse zahtevano: porodilo o delu, predloge za priznanja in sezname vzponov za vse alpiniste, za katere menijo, da naj bi bili kategorizirani. Le na osnovi vseh teh poročil bo namreč šele mogoče pripraviti gradivo za srečanje.
Bogata bera v Bohinju
Janko Arh in Marko Šurc sta v drugem poskusu ponovila Poševni kamin v Mišelj vrhu, za katerega predlagata višjo oceno (V-/IV, zgornji del II-III, 400 m, 3 ure). Brata Bogomir in Janko Humar sta opravila 1. ponovitev Centralne poči (V/III +) v Novem vrhu. Enako ponovitev je doživela tudi najbolj krušljiva smer (Senca: VI/III-IV, 250 m, 4 ure) v Studoru. Opravila sta jo brata Šurc, Lojze Budkovič, Franci Arh in Roman Lapajne so preplezali novo smer v S steni Vrha nad škrbino (IV/III, 200m). Janko Humar in Ivan Čufar sta v Novem vrhu preplezala novo smer po zajedi v srednjem delu stene. Ocenila sta jo z A 1 – 2, prosta mesta pa s V (180 m, 8 ur). Tudi v Debelem vrhu je nova smer. Preplezala sta jo Budkovič in Marko Šurc (Jesenska: III, 250 m, 3 ure. Marjanca Kovačič in Šurc sta v Z steni Ablance prepletala markantni črni kamin. Ocena: IV + , spodnji del II-III, 300 m, 3 ure. Zadnjo prvenstveno smer pa so splezali v Zobu Kanjavca. Prek gladkih plati, ki so izpod Stene videti povsem neprehodne, se je na veliko presenečenje vseh dalo splezati prosto. Odlični, čeprav minimalni oprimki v trdni skali (le konec prvega raztežaja je krušljiv) omogočajo odlično plezanje v odprti steni. (Smer je zelo podobna Dolar-Kilar-Vavken v Trapezu.) Humar in Šurc: V+/V, A1 e, 200 m, 8 ur. Klini na težjih mestih so ostali v steni.
Za praznike v Paklenico
Alpinistična šola Akademskega AO se bo letos pričela v četrtek, 7. decembra ob 20. uri v sobi 56 na Trgu osvoboditve l/I., kjer se je vsak torek in četrtek med 19.30 in 20. uro mogoče tudi prijaviti. Prek zime bodo predvsem predavanja in skupne ture, pa tudi kak turni smuk, spomladi pa bodo na vrsti vaje v plezalnem vrtcu. Načrtujejo tudi nekaj treningov (kot že letos) na Črnem Kalu in v Vremščici.
Obenem pa poročajo, da z vzponi še niso prenehali in za proste dni ob Dnevu republike se odpravljajo celo še v Paklenico. Marko Bricelj in Marička Sabolek sta (verjetno 2. ponovitev) preplezala spominsko smer Metoda Grošlja v Planji, in to brez bivaka, čeprav je dan že zelo kratek. Menita, da je težja kot Mansarda, ocenila pa sta jo z A 2, VI-/V, A 1).
Zlasti v južnih stenah
Odseki, sekcije in posamezniki še vedno poročajo o številnih vzponih, toda le-ti so predvsem v nižjih in južnih stenah. Zadnje sporočilo smo dobili za četrtek, 16. t. m. V JJV steni Planjave sta plezali dve navezi: Gustl Lazar (Zasavski AO) in Žare Trušnovec (Kranj) smer Humar-Škarja, Janez Kovač (Impol) in Miha Prevc (Škofja Loka) pa Kukovčevo.
AO Kranj: 4. t, m. sta brata Štremfelj preplezala J raz Ojstrice, naslednjega dne pa še Rumeno zajedo. Isto smer sta hkrati z njima plezali tudi Barbara in Marija Perčič (morda 1. ženska ponovitev). Brata Franci in Peter Markič ter Žare Trušnovec pa so ponovili Virensovo smer. 9. t. m. sta Tomo Česen in Žare Trušnovec preplezala Kamniško smer v Koglu, tri dni kasneje pa sta Marko Česen in Klemen Kobal preplezala smer 3. svedrovcev v Štruci. Povedala sta, da je zagozda v strehi že zelo slaba in bi bilo dobro, če jo kdo zamenja.
AO Radovljica: V nedeljo, 12. t. m. sta Zvone Andrejčič in Franci Beguš opravila 1. ponovitev smer Mlač-Gradišar v J steni Temena (Rjavina). Ocenila sta jo s V, pretežno IV.
Šaleški AO: V soboto, 11. t. m. so Auberšek, Cerjak in Lihteneger preplezali Scharino poč v Dedcu, Čulk in Lesjak (Celje) pa Desno v Dedcu. Naslednji dan pa so ponovili v dveh navezah Kamniško v Vršičih, Auberšek in Lesjak pa sta še sestopila po Lukmanovi ter nato splezala še Levo v Dedcu.
JUŽNA STENA ŠTRUCE – S št. 1 je označena Direktna smer, ki sta jo prva preplezala Pavle Šimenc in Tone Škarja. Št. 2 je Smer 3 svedrovcev, v prvenstvenem vzponu sta jo zmogla Stane Klemenc in Bojan Pollak, skrajno desna pa je Verina smer, ki sta jo Klemenc in Slavc Šikonja preplezala šele 6. t. m. Srebrna griva, prvenstvena smer Kneza in Šrota, ki je le dan mlajša, pa je bolj desno, na drugi strani pomola.
Foto: Stane Klemenc
Nove smeri in ponovitve
Janez Benkovič in Rok Kovač (zadnji je član AAO) sta se 2. in 3. t. m. mudila v steni Kleka, kjer sta ponovila Žoharjev steber, Brankino ter Tajanstveno smer. 2. t. m. je Dušan Podbevšek (verjetno prvi) sam ponovil Kamniško smer v Vršičih. Dva dni kasneje sta Aco Berlec in Milan Gladek ponovila B-B (smer Bauman-Berlec) v Zobu – Mala Kalška gora (V, A 1). V nedeljo pa sta Janez Plevel in Dušan Podbevšek preplezala novo – Mekinjsko smer smer v Skuti. Smer poteka po značilnem, vitkem stolpu na JZ strani Skute. Ocenila sta jo s IV+, spodaj A 1, 3 ure, visoka pa je (samo stolp) 120 m. Do nove smeri sta priplezala po Smeri ob Stolpu. Skala je po njuni izjavi zelo dobra.
Marjan Kregar in Dušan Podbevšek sta 12. t. m preplezala Smer čez plošče v Skuti. Isti dan so preplezali Perčičev steber v Vežici Janez Benkovič, Milan Gladek, Mihela Možek in Franc Vetorac. Janez Plevel in Violeta Potočar pa sta preplezala Neznano smer, prav tako v Vežici.
Na Kavkaz in Hindukuš
Prihodnje leto načrtujejo hrvaški alpinisti obisk Kavkaza. Odpotovala naj bi večja skupina, deset izbranih alpinistov in še 20 planincev in alpinistov, kot nekakšen treking. Leta 1980 pa bodo, kakor kaže, spet priredili odpravo (društveno) v Hindukuš, načrtujejo pa najvišji Vrh Tirič Mir.
Sicer pa tudi na Hrvatskem še vedno precej plezajo. Zlasti v Paklenici, kjer je vedno več tujcev, posebno Avstrijcev, ki ponavljajo tudi najtežje smeri. Davor Butkovič, Zoran Medenica, Branko Ognjančevič in Branko Puzak so nenavezani opravila 1. ponovitev SZ grebena (II-III) desno od Ščetininove smeri v K 670, za katerega so najprej celo mislili, da še ni bil preplezan, a so ga že Rečani. Butkovič je sam ponovil tudi Centralni kamin in Raz za malo kladivo. Bili so tudi na Tulovih gredah, ki skoraj nimajo obiskovalcev, so pa izredno zanimive – gladke, s redkimi poklinami, skoraj kot v peščenjaku in dosežejo (v J steni) višino do 200 m, pa še zelo malo smeri je tod. Ognjančevič, Puzak in Pavle Vranjičanin so splezali na Vikinški stolp (IV-V) in na vrhu našli le zapise o prvenstvenem vzponu.
Po prvih pregledih si letos obetajo tudi mnogo izdatnejšo bero vzponov. Za zagrebške odseke so izračunali, da imajo samo v prvih devetih mesecih že za prek 50 odstotkov več smeri kot lani. Največ so jih zbrali člani AO Matica – prek 500. Za prvenstvene vzpone pa so se dogovorili, da bo opise poslej uradno zbiral Stanko Gilič z Reke in jih dvakrat letno tudi objavljal.
Chamonix – v začetku novembra
Montblanško skupino naši alpinista poleti pogosto obiskujejo, jeseni in pozimi pa le redko, čeprav so znani tudi primeri, da so bili naši alpinisti celo pod znanimi smermi, in to z namero, da jih kot prvi preplezajo pozimi. Pa v večini primerov vreme ni dopuščalo niti vstopa. Verjetno pa ne bo dolgo, ko bo tudi na tem področju storjen prvi korak. Milan Kolar (Mežica) in Rok Kolar (Prevalje) sta bila med 1. in 5. nov. spet v gorah nad Chamonixom. Bila pa sta neljubo presenečena nad razmerami. Snega skoraj ni bilo (Švicarska smer v Les Courtes je bila na treh mestih kopna, v Les Droites pa je bilo več kot pol osrednjega snežišča temnozelen led …) in zato so tudi razpoke na ledenikih zelo velike. Žičnicre ne vozijo. Kljub temu pa sta 3 t. m. zvečer vstopila v Couturierov ozebnik (Aigulle Verte). Okoli 3. ure zjutraj sta bila na vrhu, zjutraj pa sta sestopila na sever po ozebniku Cordiere. Težave v obeh ozebnikih sta imela kar enake. Sneg je bil prevlečen s prst debelim požledom, na več mestih pa je bil tudi gol in zelo krhek vodni led. Le vreme sta imela res dobro in zaradi nizkih temperatur je bilo plezanje objektivno varnejše.
Vodnik št. 2
Zlatko Smerke nam je iz Varaždina sporočil, da je sedaj končno natisnjen tekst za njegov drugi zvezek plezalnega vodnika po jugoslovanskih stenah, katerega izid je bil obljubljen že pred sezono. Sedaj ga vežejo, manjkajo pa tudi še karte. Med tem pa avtor seveda nadaljuje s svojim delom V sodelovanju s Slobodanom Žalico iz Sarajeva urejata gradivo za tretji, zadnji vodnik.
Zavarovanje je nujno
Dve veliki reševalni akciji v tujih gorah, predvsem pa račun zanju, sta slovenske planinske delavce prisilili, da so ustanovili poseben sklad za pomoč pri plačilu reševanja. Bolj kot se je širil krog tistih, ki so potovali na tuje, bolj smo spoznavali, da je samo solidarnost premalo in sedaj se poznavalci že leto in več pogovarjajo in dogovarjajo s strokovnjaki zavarovalnic, da bi sklenili poseben dogovor o – zavarovanju vseh članov planinske organizacije.
Pred dnevi pa se je težnjam za ureditev tega vprašanja pridružila še Planinska zveza Hrvatske, ki je naši zvezni organizaciji predlagala, da poišče primerno zavarovalno skupnost, ki bi zavarovala vse člane naše organizacije. Upajmo, da ne bo spet potrebno čakati na kako veliko nesrečo v tujini, da bi se premaknilo kolesje.