Zbor načelnikov
Zbor načelnikov AO, ki je bil v petek popoldne v prostorih PZS, je bil sicer dobro obiskan, toda kak pomembnejši mejnik ne bo zapisan v zgodovini našega alpinizma. O marsičem je bilo namreč govorjeno, toda le malo je bilo dogovorjenega. Komisija za alpinizem PZS, ki bi morala v obdobju, ko se menjajo odnosi v naši telesni kulturi in prilagajajo sedanji stvarnosti, nastopiti z izdelanimi stališči, se bori s kadrovskimi težavami. Alpinistični odseki v nekaterih občinah morajo biti registrirani kot pravne osebe, da bi jih TKS lahko financirale. Vprašanje kategorizacije alpinistov, s katerim ponekod povezujejo financiranje, še vedno ni rešeno. Še vedno nejasna je tudi vloga gorskih vodnikov v okviru planinske organizacije. Kakšen naj bo značaj zimskih akcij — naj bodo to tabori, ki naj omogočijo kvalitetne zimske vzpone ali čim širšo aktivnost mladih pod vodstvom izkušenejših? Kakšna je, oziroma naj bi bila vloga bivakov v naših gorah? Naj bodo to zaprte postojanke s ključi v dolini ali zavetišča za primer potrebe, ki so odprta, da se v njih lahko zateče vsakdo? Toda kdo jih bo potem vzdrževal, ko nam izkušnje preteklih let kažejo, da obiskovalci gora za tako vlogo še niso dozoreli? To je le nekaj vprašanj in ugotovitev.
Pismo iz Moskve
Letos jeseni je odšel v Moskvo na študij industrijske elektronike Franci Šter, član AO Kranj, ki je do odhoda v SZ med drugim urejal tudi »Alpinistične novice« v »Glasu«. Iz njegovega pisma povzemamo nekaj zanimivosti.
Franci Šter se je vpisal na moskovski energetični inštitut, na katerem je vpisanih prek 25.000 študentov, od teh je okoli 1100 tujih (iz 70 držav) Športna aktivnost je obvezna in Šter se je seveda odločil za alpinizem. Iz katerega bo moral delati tudi izpit, prav tako kot npr. iz matematike ali fizike. Zato se je vključil v AS (eno od 21 v Moskvi) in skupaj s tovariši že redno trenira ter upa, da bo poleti lahko obiskal tudi Pamir.
Alpinistična sekcija, v katero se je vključil Šter, šteje nekaj nad 120 alpinistov, od katerih je okoli 30 športnikov (najvišjih kvalitet in posebnih ambicij). Razdeljeni pa so v skupine. Novinci imajo skozi vse leto alpinistično šolo, tisti z najvišjimi nazivi (mojstri športa, »snežni barsi« itd.) trenirajo ločeno itd. Vsi pa bodo kljub izredno nizkim temperaturam vso zimo vsaj trikrat tedensko trenirali na prostem. Ob torkih in četrtkih zvečer po dve uri splošnih kondicijskih priprav, ob nedeljah pa specialen trening z vso alpinistično opremo na zidovih Caricina, ki je oddaljen okoli pol ure vožnje z vlakom in kjer se zbira vsa moskovska alpinistična druščina. Kondicijsko so treningi zelo zahtevni, saj na vsakem med drugim pretečejo po 10, 12 in več kilometrov, ko zapade snega pa je na vrsti tudi smučarski tek.
6 smeri v Studorju
O alpinistični dejavnosti v bohinjski Srednji vasi so vedeli do ustanovitve AS »Pršivec« le redki. Prva poročila pa kažejo, da imajo njihovi člani že marsikaj za seboj. V sicer krušljivi in zaraščeni steni Studorja, ki pa doseže do 300 metrov višine, so doslej preplezali kar šest smeri. Kar pri petih prvenstvenih vzponih je sodeloval Pavel Odar (dve je zmogel sploh sam), pri treh pa tudi načelnik AS Marko Šurc. Ocene so v glavnem okoli IV. težavnostne stopnje, varovanje s klini in vrvjo pa je vse prej kot enostavno. Plezanje v tej steni pa je najugodnejše jeseni in spomladi (poleti je prevroče), največkrat pa je mogoče tudi pozimi.
175 vzponov AS Škofja Loka
Člani AS pri PD Škofja Loka so letos (če štejemo tudi čas pred ustanovitvijo sekcije, ki je bila 1. junija), opravili že 175 vzponov ali skoraj dvajset na člana. Opravili so 55 zimskih tur (od tega 13 plezalnih), dva prvenstvena vzpona, eno prvo in eno drugo ponovitev, več turnih smukov in tudi nekaj vzponov v tujih gorah.
Sprejem v AO Šmarna gora
V petek zvečer bo v domu Kokrskega odreda na Kališču prvi sprejem novih članov v letos ustanovljeni AO Šmarna gora. Izpite, v četrtek na Turncu, v petek pa na Kališču, bodo opravljali trije pripravniki, ki bodo morali prestati še tradicionalni alpinistični »krst«.
Dopolnilni tečaj SPDT
Dopolnilni alpinistični tečaj SPD Trst, ki ga obiskujejo tisti planinci, ki so opravili spomladansko alpinistično šolo, vodi pa načelnik AO Janko Furlan, lepo napredujejo in vsi upajo, da bodo z novim kadrom spomladi lahko začeli z mnogo širšo akcijo. Vadijo predvsem v stenah na začetku Napoleonove ceste, plezajo pa tudi v Glinščici.
Najuspešnejša sezona
Čeprav so kranjski alpinisti od letošnje sezone pričakovali še več, so z doseženim kljub temu zadovoljni, saj je bila pretekla sezona doslej najboljša v vseh 30 letih ob stoja. Pred dvema letoma so npr opravili »samo« 589 vzponov, lani že 716 in letos kar 804. Najbolj se je povečalo število letnih vzponov, zimskih pa so imeli lani več. Precej se je povišala tudi povprečna ocena opravljanih vzponov, število aktivnih članov pa že vsa zadnja leta presega številko 40.
Letos so aktivni člani AO Kranj, teh pa je bilo 45, opravili 630 letnih vzponov, med katerimi je tudi sedem prvenstvenih vzponov ter 174 zimskih, od katerih je bilo prvenstvenih 9. Plezali so tudi v Centralnih Alpah, Grossglocknerju. Zahodnih Julijcih, Dolomitih in Valiških Alpah. Med največje uspehe pa štejejo prvo zimsko ponovitev Ancljevega stebra v Stenarju, vzpon po Avstrijskismeri v Courtih ter ponovitev smeri Phillip-Flamm.
»Stijene Jugoslavije«
Zlatko Smerke se je že lani odločil, da po alpinističnem vodniku »Stijene Hrvatske« izda še tri vodnike, ki bodo zajeli še vse druge jugoslovanske stene razen Sloveniie. Sedaj je sredi korektur za prvo knjigo, ki naj bi izšla prihodnje leto, zajela pa bo stene Homoljskih planin Kablarja, Mučanj, Sičevačko klisuro, Suvu planinu, Solunsko glavo, Matko, Šar planino, Prokletije ter Komove.
Mednarodna odprava na Everest
Dr. Karl Herligkofer je že sredi intenzivnih priprav za mednarodno alpinistično odpravo, ki naj bi odšla pod Everest spomladi 1978. Francoski del odprave pod vodstvom Piera Mazeaua bo naskočil vrh po klasični smeri, nemška pa ima v načrtu preplezati novo, centralno smer v JZ steni. V odpravi naj bi sodelovali tudi dve poljski alpinistki.
