Alpinistične novice 47/1972

Še o JV steni Everesta

Še ko so bili naši alpinisti v Katmanduju je prišlo obvestilo, da so od vzpona odstopili tudi angleški alpinisti, ki so plezali v jugovzhodni steni Everesta (znano je tudi, da so 90 m pod vrhom Pumori, 7145 m, odstopili Francozi in da niso uspele tudi nekatere manjše odprave).
Ker je to že sedaj četrti neuspeli poskus (po enem japonskem in dveh mednarodnih), je prav, da ga vsaj na kratko opišemo. Iz Katmanduja so odšli 20. avgusta in 14. septembra postavili bazo (5430 m) na ledeniku Khumbu (naši so prišli 5. septembra). Sledilo je postavljanje tabora I (6000 m) in II (6580 m), ki sta bila še oba v globeli. V steni pa se je pričelo zatikati. Tabor III sta Burke in Scot dosegla šele 5. oktobra, po več poskusih, čez teden dni je stal tudi zametek tabora IV (7600 m). Sledilo je slabo vreme in 25. oktobra je kamnit plaz po štiridnevnem sneženju težko poškodoval četrto taborišče. To je prisililo alpiniste na evakuacijo.
Ko se je 30. oktobra vrnil v Katmandu Ken Wilson, urednik revije Mountain, ki je odpravo spremljal tri tedne, je povedal, da je plaz tabor povsem uničil in da sta se šele 26. oktobra odpravila Burke in Scot na pot, da ga znova postavita. Toda prišla sta le do enojke (v steni je bil samo G. Tiso). Šele po 28. oktobru, ko se je vreme izboljšalo, so lahko mislili na ponovno napredovanje, čeprav bi morali imeti tedaj že postavljen tabor V. In da je bila mera polna je ozebel še major Kelvin Kent, ki je bil intendant ekspedicije.
Kakor je znano, so Angleži imeli v načrtu zadnji poskus okoli 16. novembra. Toda že dan pred tem je prišla v Katmandu novica, da so odnehali na višini okoli 8100 m. Tudi njih je zavrl izredno hud veter in močno sneženje, ki je za ta čas neobičajno.

Reševanje helikopterja z Elbrusa
Helikopterji so postali že pred leti tudi v Sovjetski zvezi pomemben činitelj v alpinizmu, predvsem pa važen pomočnik reševalcem. Z njimi so posegli v divje pustinje Pamirja, Tien Šana in z njimi reševali ob vseh mogočih priložnostih od Kavkaza do Urala. Da pa bodo morali reševati helikopter z vrha Elbrusa, vsekakor niso mislili.
V začetku letošnjega maja je A. Rudjaško, ki je opravil že številne polete in uspešno končal tudi najtežja pristajanja v gorah, pričel raziskovati Elbrus. Najprej je opravil z Vzhodnim vrhom (5595 m), na katerem je v redu pristal in tudi vzletel. 23. maja se je spustil še na Zahodni vrh (5633 m), kjer pa se je zataknilo. Prišlo je do okvare in ni mogel več vzleteti, zato je moral zaprositi za pomoč.
Signale so sprejeli na letališču Nalčik in takoj organizirali reševalno ekipo gorskih reševalcev, helikopter pa je odnesel nekaj obleke in opremo pilotom, ki so bili le v puloverjih.
Po vzponu do helikopterja in natančni proučitvi položaja so spoznali, da ga ne bodo mogli rešiti brez dobrih monterjev in težkih rezervnih delov. Pričeli so iskati ekipo in sredi julija so jo tudi res zbrali. 21. julija je bila devetčlanska ekipa tehnikov-alpinistov pod vodstvom Agranovskega že pod vrhom. Dan za tem jim je helikopter v preletu odvrgel rezervne dele in pričeli so demontažo na višini 5600 m. Nagajala jim je nizka temperatura, veter in seveda velika višina, tako da so se morali pogosto menjavati. Končno so vse uredili in poskusili start. Toda vse je bilo zmrznjeno, od akumulatorjev do ležajev. Komanda v dolini je zato vsem naročila, da se umaknejo. Čez nekaj dni, 27. julija sta se Agranovski in Gricenko znova vrnila, potem ko sta se v dolini posvetovala z različnimi strokovnjaki. Pomagaj jim je še helikopter z izkušeno posadko in uspeli so. Helikopter je vzletel in se srečno spustil v dolino.

R. Messner v Ljubljani?
Ker je predavanje Reinholda Messnerja v Zagrebu na sejmu, kjer je zastopal avstrijske proizvajalce alpinistične opreme, vzbudilo veliko zanimanje, so se predstavniki podjetja Slovenijašport z njim načeloma dogovorili, da bi prišel predavat tudi v Ljubljano. Če bo šlo vse po sreči, bomo torej tudi v Ljubljani še letos videli predavanje o uspelem letošnjem prvenstvenem vzponu na Manaslu.

Zvezni seminar v Kamniški Bistrici
V Kamniški Bistrici se bo v petek ob 19. uri pričel drugi zvezni seminar za alpinistične inštruktorje in vodje alpinističnih šol, ki bo trajal do nedelje popoldan. Za seminar je prijavljenih nekaj manj kot 50 predstavnikov skoraj vseh AO Jugoslavije.
Za seminar je dr. France Malešič s sodelavci pripravil novo skripto, ki obsega okoli 200 strani in vsebuje večino gradiva potrebnega za vodenje alpinističnih šol, od alpinističnega pravilnika do pregleda literature, analize nesreč, pregleda opreme in podobnega.
Na seminarju bodo predavanja o tujih gorstvih, letni, zimski in ledni plezalni tehniki, analiza letošnjih nesreč, prva pomoč in improvizacije, nevarnosti v gorah, trening, varovanje soplezalca ter diskusije o najbolj zanimivih temah: vzgoja, program komisije za vzgojo in izobraževanje, kondicijska pripravljenost alpinistov in podobno. V bližini doma bodo tudi demonstracije prostega in tehničnega plezanja, reševanje padlega in vaja iz dinamičnega varovanja s pomočjo avtomobila.
Ker bo seminar pripravil tudi predloge za izpite alpinističnih inštruktorjev, vabi komisija za alpinizem vse AO, da svojim predstavnikom posredujejo čim več problemov in predlogov. Na seminarju bodo udeleženci lahko tudi kupili ali naročili različno planinsko literaturo, ki jo je mogoče pri nas nabaviti. Trgovina Slovenijašport pa je obljubila, da bo pripravila pregled oprema, ki jo ima na razpolago.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja