Alpinistične novice 45/1982

Tri prvenstvene v švicarskih gorah

Kljub neugodnim razmeram so se Drobnič, Kovač in Skok odlično odrezali med plezanjem

LJUBLJANA – Čeprav so odšli v švicarske gore razmeroma pozno – med 4. in 22. oktobrom – so se Zvone Drobnič (AO Matica), Rok Kovač in Janez Skok (oba Akademski AO) vrnili domov zadovoljni. Preplezali so dve novi smeri in zahtevno kombinacijo z prvenstveno varianto. Vse tri ture so opravili v zahtevnih stenah.

Na lepo vreme so čakali v samotni koči Schmodri (2263 m). 9. oktobra se je sneg naposled toliko usedel, da so lahko odšli na prvo turo. Toda do S stene Grosshorna so gazili kar štiri ure, čeprav je navadno dovolj ena sama. Potem pa so v levem delu te mogočne stene, ki se strmo dviga od višine 2600 m do točke 3754, kolikor meri vrh, preplezali elegantno novo – Levo smer. V spodnjem delu je sto metrov visok ozebnik z naklonino do 90 stopinj, izstopili pa so skozi lijak (50-65 st.). Smer je vseskozi ledna, nad glavo pa jim je ves čas visel ogro­men serak. Za vzpon so potrebovali le sedem ur, saj so plezali raje kar nenavezani. Sestopili so po zahodnem gre­benu, na katerem so tudi bivakirali, saj je vsa tura trajala kar 28 ur.

Potem se je vreme spet pokvarilo, pa tudi zaloge hrane so jim pošle in morali so ponje v dolino. Šele 16. preteklega meseca so lahko spet vsto­pili, tudi tokrat v S steno Grosshorna. Tudi tokrat so preplezali novo smer, in sicer v desnem delu stene, kjer se menjavajo sneg, led in skala. Naklonina ledu je bila med 45 in 70 stopinja­mi, zgoraj pa so imeli na skalah tudi požled. Turo primerjajo s Corneau-Daville v Les Droites, visoka je 1100 m in privede na zahodni vrh, ki je visok 3671 m, plezali pa so jo 9 ur.

Na zadnjo turo sta (zaradi hudega Drobničevega zobobola) odšla le Ko­vač in Skok 18. oktobra v S steno Lauterbrunnerskega Breithorna. Že dostop je bil velik problem. Plezati sta morala preko razpok in serakov me­stoma tudi v naklonini okoli 90 sto­pinj. Stena pa je že tako znana kot ena najbolj zahtevnih (med kombini­ranimi), pa še slaba stojišča so v njej in pogosti plazovi. Pa sta se vendarle tudi tu odločila za prvenstveni vzpon.

Vstopila sta po lednem slapu, ki je ob slabših razmerah verjetno nepreplezljiv. Sledilo je snežišče in leden kamin, pa skale in spet led … Potem ju je ponoči še na debelo zasnežilo in naslednjega dne sta morala plezati kar med plazenjem, in to snežišča z naklo­nino 50-65 stopinj. Za konec pa sta se morala prekopati še skozi veliko opast, ki je v vsej širini zapirala pre­hod na greben. 1050 metrov visoko steno sta plezala 15 ur (brez bivakira­nja).

V Ljubljani je sledilo preverjanje podatkov. V eni izmed številk angle­ške revije Mountain smo zasledili po­datek: tam nekje kot naša dva naj bi plezala že Stremp in Markel leta 1974. Nadaljnje preverjanje pa je vendarle pokazalo, da sta Američana (v štirih dneh, med sneženjem) pre­plezala pravzaprav le varianto smeri Feuz – von Allmen. Tura, ki sta jo opravila Kovač in Skok, je torej vsaj v spodnjem (ključnem) delu visokem okoli 550 m – povsem samostojna, v zgornjem pa poteka res v območju omenjene variante. Ne glede na to »lepotno« napako, pa sodijo ture, ki so jih opravili Drobnič – Kovač in Skok prav gotovo med tiste, na katere so naši alpinisti opravičeno lahko pono­sni.

FRANCI SAVENC

Mariborčana se odpravljata v Patagonijo

Čeprav je ta del južnoa­meriških Andov negostoljuben, privlači alpiniste

MARIBOR – Konec tedna odhaja na pot naša doslej najmanjša odprava, saj jo sestavljata le člana AO Kozjak Tone Golnar in Ljubo Hansel. Njun cilj so južnoameriški Andi – Patago­nija, ki jo doslej ni obiskala še nobena naša odprava (zelo aktivni pa so bili naši izseljenci, še posebno uspešna sta bila brata Skvarča). Kako daleč bosta lahko prodrla s svojimi skromnimi finančnimi sredstvi, še ne vesta. Toda trdno sta odločena, da po koncu mednarodnega srečanja (26. t. m) v po­gorju Lo Valdos, prideta čim dlje na jug, če bo le mogoče, tja do znanih stolpov Paine.

Tone Golnar (21) je študent telesne vzgoje na pedagoški akademiji v Mariboru, pleza pa od leta 1976 in je doslej opravil že več kot 210 alpinističnih tur, med njimi tudi 20 prven­stvenih. Zelo pomembno pa je tudi njegovo delo na področju alpinistične vodniške literature. Za začetek je iz­dal vodniček Peči, te dni pa bo izšlo njegovo precej večje delo »Logarska dolina in Matkov kot«. Še pred odho­dom pa obljublja, da bo oddal tudi gradivo za Robanov kot. Njegov tova­riš Ljubo Hansel (23) študira gradbe­ništvo na VŠT, pleza prav tako že šest let, ima 220 vzponov, med njimi 36 zimskih in 12 prvenstvenih, je pa tudi član GRS. F. S.

Seminar in zbor bo na Rašici

Ker preureditvena dela v Kamniški Bistrici še niso končana bo jesenski zbor načelnikov AO in AS, ki bo to­krat združen s seminarjem, v planin­skem domu na Rašici 13. t. m. s pričetkom ob 8. uri. O podrobnostih in možnostih dostopa bodo načelniki ob­veščeni pisno. Znan je tudi že datum seminarja za inštruktorje alpinizma, ki bo 4. decembra, zbor alpinistov pa 10. decembra.

Tovariško srečanje v Logarski dolini   

22. oktobra je bilo v novem planin­skem domu v Logarski dolini tovari­ško srečanje alpinistov predvojne ge­neracije in tistih, ki so pomagali pri vzgoji prve povojne. Zbralo se jih je okoli 50. srečanje pa je minilo v pri­jetnem razpoloženju ter z dogovorom, da se bodo prihodnje leto spet srečali.

Pod Sukalnikom

Franc Jeromen, Marjan Osterman in Janez Rupar (vsi Akademski AO) so 31. preteklega meseca preplezali (verjetno) novo smer po skrajno le­vem robu J stene Planjave, nad lov­skim stojiščem v Britofih. Ocenili so jo s III, 3 h, 300 m, imenovali pa »Plavi ponedeljek«, kot protiutež So­botni in Nedeljski smeri.

Seznam kategoriziranih alpinistov

Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS je že oddala seznam alpinistov, ki so predlagani za kategorizacijo v pri­hodnjem letu. In ker je bilo preteklo leto eno najuspešnejših doslej, vsaj v tujih gorah, je seznam nekoliko daljši. 16 jih je namreč predlaganih za me­dnarodni razred (vsi so bili na eni izmed najuspešnejših odprav: Lotse, Daulagiri ali Aconcagua). 27 za zvez­nega, 16 v perspektivnega in 29 za republiškega.

Pred vzponi na tujem

ZTKO Slovenije je obvestila PZS, da bo izdajala potrdila za prehod me­je brez dinarskega pologa le kategori­ziranim alpinistom, ki izvajajo uradno sprejeti program. Da pa bo mogoče pripraviti potrdila, je potrebno naj­manj 14 dni pred odhodom poslati: kopijo programa! (oziroma navedbo akcije PZS), podatke o kraju, času in namenu akcije, seznam udeležencev (v dveh izvodih) in zagotovilo PD, da so na voljo vsa potrebna sredstva. To ne bo veljalo le za sodelovanje z za­mejskimi Slovenci, toda le na osnovi njihovega programa oz. vabila. Potr­dila za te namene bodo namreč lahko izdajale občinske ZTKO.

Alpinistične šole  

AŠ Akademskega AO ima po no­vem predavanja (v društvenih prosto­rih na Trgu osvoboditve I, soba 56) ob torkih, ker imajo ob četrtkih telo­vadbo.

AO Jesenice je 16. in 17. pretekle­ga meseca priredil za AŠ in člane odseka skupno turo na Bivak IV, ki so jo združili z delovno akcijo. Tudi plezali so že, in sicer JV raz Dolkove špice, čeprav so bile razmere precej zimske.

AO Kamnik je imel prvo skupno turo v okviru letošnji AŠ 30. in 31. oktobra. Plezali so v V steni Brane (Levi in Desni steber ter Centralno) in Z steni Planjave (smer X). Skupno so opravili 45 vzponov.

Šaleški AO je imel sestanek kandi­datov za AŠ 21. preteklega meseca. Kakor kaže, pa je v Velenju že nekaj let za organizirano alpinistično šola­nje majhno zanimanje. Sestanka se je namreč udeležila le trojica.

AO TAM je pričel z letošnjo alpini­stično šolo 3. t. m. v društvenih pro­storih na Frankolovski 23, kjer je mo­goče dobiti tudi vse informacije.

Skrivnost človeškega uma

Rok Kovač in Janez Sabolek (oba Akademski AO) ta 31. preteklega meseca začela po smeri Geršak-Grčar v Vežici in v drugem raztežaju zavila levo naravnost navzgor. Vendar no­ve smeri tega dne nista končala. Zaje­do do vrha sta preplezala do konca (prišla sta spet po smeri G-G, po kateri sta v nedeljo izplezala) šele v ponedeljek. Smer, ki sta jo poimeno­vala (po knjižnem delu) »Skrivnost človeškega uma« poteka med G-G in Centralno, ocenila pa sta jo A 1, V+/V-, 9 ur (10 R). Jože Povšnar, Srečo Rehberger in Andrej Štremfelj (vsi AO Kranj) pa so 22. preteklega meseca  preplezali novo povezavo Akademske in Lahove v Vežici. Iz prve so izplezali šele raztežaj nad gredino in po enem raztežaju desno navzgor (prvenstveno) dosegli Lahovo, po kateri so izplezali. Za ves vzpon so potrebovali štiri ure.

Nov delovni uspeh radovljiških planincev

V četrtek so radovljiški planinci prepeljali prvi tovor za postojanko na Križkih podih. Tovorno žičnico, ki je dolga 2650 m, njena nosilnost pa je blizu 500 kg, so začeli graditi pred dvema letoma, za njeno izgradnjo pa imajo veliko zaslug člani PD, ki so kar precej dela opravili prostovoljno.

Novice z Jezerskega

Pretekli mesec so tudi na Jezerskem začeli z alpinistično šolo. Deset članov je opravilo tudi že prvo turo. Po smeri Carmen so se povzpeli na SZ greben Kočne, kjer so namestili spominski klin pozimi ponesrečenemu Zdenku Jagodicu. 30. preteklega meseca pa sta Davo in Luka Karničar preplezala novo smer (Longo Mai: V-VI, 350 m, 8 h) v steni Kanceljna nad Ledinami.

Dve novi v Križevniku

Dan pred praznikom sta navezi Franček Knez (Impol)-Lidija Painkiher (Akademski AO) in Lojze Cajzek (AO Celje)-Dani Tič (Impol) preple­zali novo smer (Kamniti krst: V-, A 1, 7 h) levo od Diagonalne v Križevni­ku. Dan kasneje pa so Cajzek, Knez in Painkiherjeva preplezali še drugo prvenstveno (Nos: V-, A O) v isti steni.

Nove smeri nad Možnico

30. oktobra so postojnski alpinisti v Snežnih vrhovih nad Možnico preple­zali tri nove smeri, prve sploh v tej steni, ki jo nekoliko »kazi« le nekaj strmih travnatih predelov. Biščak in Škamperle sta preplezala Raz zlatih macesnov (V+/IV, 4h), Mezgec s pri­pravnikom najbolj levo grapo (IV), Fabjan, prav tako s pripravnikom, pa značilni kamin (IV+/IV). V nedeljo so Biščak, Fabjan in Škamperle pre­plezali novo (Čez plošče: IV/III, 450 m, 4 h) še v J steni Jerebice. Začeli so po Gradišarjevi grapi, po tretjem raz­težaju pa nadaljevali (levo) samostoj­no do vrha.

V JZ steni Martuljške Ponce

Stane Belak (AO Matica) je 1. t. m. preplezal JZ steno Ponce (nad Biva­kom v Veliki Dnini), in sicer po razu, levo od zadnjih novih smeri, sestopil pa je prek Oltarja. V steni so bile že povsem zimske razmere, težave pa III-IV.

Pod Ojstrico in v Klemenči peči

Šest članov AO Kozjak je priprav­ljalo drva za bivak pod Ojstrico, en dan pa so tudi plezali in opravili 12 vzponov. Šesterica njihovih tovarišev pa je plezala v Klemenči peči. Tri naveze so preplezale »kombinacijo treh variant«, dve pa sta tudi sestopili po smeri Mimo zoba. V nadaljevanju so ponovili še Levi raz, Andrej Gliha in Tone Golnar pa sta (31. 10) preple­zala novo smer (Marihuana, V-/III-IV, 160 m) po poraščenem razu med Mimo Zoba in Zajedo.

Dekleta se bodo predstavila

LJUBLJANA – 18. t. m. bo v kino Komuna prvo uradno preda­vanje o naši prvi ženski alpinistični odpravi »Pamir 82«. Kot je povedala Mariča Frantar, ki je odpravo vodila, so se odločile, da bodo predavale tri, predstavile pa vse. Izbrale so najlepše diapoziti­ve, za spremljavo pa tudi nekaj glasbe. Predavanje bo namesto zadnje filmske predstave (ob 21. uri), vstopnice pa bodo že v nekaj dneh pričeli prodajati v pisarni PZS na Dvoržakovi 9 (tel. 312-553).

Tudi v Debelem vrhu  

Debeli vrh nad Lazom v Fužinskih planinah (glej vodniček »Bohinjske stene«) je imel velik obisk, predvsem članov AO Matica. 31. oktobra je Pa­vle Kozjek sam ponovil Kamin v navezi pa Sabina Imeri in Mejak. V se­stopu je Kozjek preplezal še prvenstveno za ste­brom (IV/III-, 200 m). Kregar in Polovnik sta preplezala Jesensko, Debeljak in Kristan (AO Črnuče) pa še eno prvenstveno (IV-V). V nedeljo sta Kozjek in Kristan preplezala še tretjo novo smer – Centralno (VI-/III-IV, 250 m, 3 h).

Pogovor o alpinistični vodniški literaturi  

17. t. m. bo ob 16.30 v prostorih PZS na Dvoržakovi 9/1 pogovor o alpinistični vodniški literaturi, ki ga pripravlja Planinska založba pri PZS. Razen tistih, ki že sodelujejo pri pri­pravi vodničkov, so vabljeni še vsi, ki so voljni pomagati ali pa imajo realne predloge, kako čim prej izdati vsaj osnovno vodniško literaturo, ki jo – še posebej mladim – že hudo primanjkuje.

Za vzgojo makedonskih alpinistov   

Peter Podgornik in Pavla Kurinčič, oba člana AO Nova Gorica, sta bila od 27. do 31. preteklega meseca v gosteh pri makedonskih alpinistih. Pomagala sta na tečaju za vodje AŠ, ki je bil na Matki (kanjon Treske blizu Skopja) in so se ga udeležili člani AS iz Skopja, Titovega Velesa, Bitole in Štipa, vodil pa ga je Jovan Angelov. Opravili so tudi več vzponov srednje težavnosti, Podgornik pa je pokazal tudi svoj film o J steni Aconcague.

V južni steni Kogla

V južni steni Kogla, ki je kot nalašč za to prehodno obdobje, je bilo zadnji čas tako živahno, da vse dejavnosti ne moremo povzeti. Direktna varianta na Kramarjevo (VI, 2,5 R), je dožive­la kar dve ponovitvi. 30. oktobra sta jo preplezala (2. P) Kranjčana Česen in Štremfelj, dva dni kasneje pa še Jereb in Pogačar, člana AO Radovljica. Kamniško smer so ponovila vsaj tri naveze: Rehberger in Povšnar (Kranj), Jereb – Pogačar (Radovljica) in Benkovič – Kregar (Kamnik), Maja Dolenc in Kregar (Matica) sta preple­zala Tržiško smer, Svetičič (Idrija) je sam preplezal smer Češnovar – Srakar, v sestopu Zeleno zajedo, potem pa še varianto Liliput itd.

Številne naveze v Skuti

Rado Markič (Jezersko) in Slavc Svetičič (Idrija) sta po vzponih v Koglu nadaljevala (30. preteklega mese­ca) v Štruci in sicer po Smeri treh svedrovcev. Naslednji dan je Svetičič z Milanom Černilogarjem preplezal še Direktno in Verino v Štruci, 1.t. m. pa sta opravila dva prvenstvena vzpona v Dolgih stenah: Zajedo (VI-/V) in Izvir (IV-V), ki sta bila oba visoka po 130 m. Precej navez je preplezalo J raz Skute in podobne smeri, Štremfelj je 30. oktobra sestopil po Iglič-Verbič v Štruci itd.

18 tur zapored

Janez Jeglič (AO Domžale) je v sredo šele proti večeru začel svoj preizkus, naslednji dan zvečer pa je že bil na društvenem sestanku. Med tem je opravil 18 alpinističnih tur, med katerimi velja omeniti: Kamniško v Vežici in JZ raz pa Levo, Desno in Pintarjevo v Dedcu.

Sestanek KKA in KKE

V soboto 20. t. m. se bodo v prostorih Planinske zveze Hrvatske sestali načelniki komisij za alpinizem in tistih, ki so člani koordinacijske komisije za ekspedicije PZJ. Začrtali naj bi smernice bodočega dela, predvsem pa skupnih akcij in enotne vzgoje.

V Novem vrhu

Janko Humar (Soški AO) je 10. preteklega meseca preplezal Prečenje v Novem vrhu, potem pa s Slavcem Svetičičem (Idrija) še Počitniško (1. P) v Mali steni, sestopila pa sta po Martini. Teden dni kasneje je Humar preplezal novo (Jesensko, IV-, 100 m) varianto na Raz, novo smer (Stepni volk, V, 120 m, med Andrejino in Martino) v Mali steni in opravil prvo ponovitev Rašiške variante (V, 100 m) v V steni. Tu je preplezal tudi izraziti raz levo od Smeri k soncu (III/II, 250 m), v katerem pa je našel dva možica. Kdo je avtor te smeri?

Za konec sezone

Člani Šaleškega AO so 16. in 17 preteklega meseca organizirali zaključek sezone na Okrešlju. Med drugim sta navezi Auberšek-Urbanc in Cerjak-Seučnikar-Vovk ponovili Aurikelj v Mrzli gori.

Tamovci v Osapski steni

Silvo Babic in Matjaž Šuen sta 30. oktobra preplezala Staro smer v steni nad Ospom, Mišo Nerad in Samo Žnidaršič (vsi AO TAM) pa Medota. Dan kasneje so Babic, Nerad in Šuen opravili še (verjetno) prvo ponovitev Klempave (desno od Medota). Pove­dali so, da je skala precej poraščena, mestoma tudi krušljiva.

Planinski filmi

Pretekli teden je prišel v Zagreb znani italijanski planinski delavec An­gelo Zecchinelli. Kot gost italijanske­ga kulturnega centra in zagrebškega centra za kulturo in informacije je med drugim pokazal tudi tri zanimive planinske filme s predstavniki PSH se je pogovarjal o sodelovanju s CAI.

Iskanja v Himalaji zaradi prostranstev večkrat neuspešna

Dve hrvatski odpravi sta zaman iskali ponesrečenega – Po načrtu alpinisti opravili pristopa

ZAGREB – V torek se je v Zagreb vrnila odprava, ki je kljub težavam povsem uresničila načrt – štirinajsti dan po prihodu v bazo sta bila na vrhu Anapurne IV (7525 m) Edin Alikalfič in Mario Bago, Željko Gobec pa ju je snemal s 75 m nižjega severnega vrha. Na vrh so z njimi prišli tudi vodja

A-CH skupine Wolfgang Štefan in Šerpi Pemba Lama ter Ang Njima.

Težave odprave pa so se začele že med pristopom, ko so jim nosači na višini 3300 m odložili tovore. Naprej so si morali pomagati sami. Tako je bila uspešna trojka kar 13 dni na gori. Med zaključnim vzponom iz T 2 (5900 m), pa so morali prespati še na višini 6900 m. Tudi med sestopom so morali še dvakrat razpeti šotor (na 7100 in 6400 m).

Med vzponom je po naključju v bazni tabor prišlo sporočilo o nesreči na Pisang Peaku. Vodja odprave in Darko Borljak Baruškin sta se takoj odločila za pomoč in že naslednji dan sta v družbi z ameriškim zdravnikom iskala po pobočjih gore. Trupla Veljka Sušaka, kakor vemo, niso našli.

Sedaj vemo, da je truplo iskala tudi druga odprava hrvatskih alpinistov (vodja Vladimir Mesarič). Po uspeš­nem vzponu na Kanaguru, o čemer smo že poročali, je tudi do njih prišla novica, da se je zgodila nesreča. Toda brez osnovnih podatkov, tako da so lahko šele tri dni kasneje, ko so – že med povratkom – izvedeli nekatere podrobnosti, zahtevali posebno dovo­ljenje za vzpon na Pisang, da bi lahko iskali truplo ponesrečenega. Četverica je takoj odšla v akcijo. Še dva pa sta kasneje poletela na pomoč, ker jih je v Katmanduju čakal telegram s pozi­vom naj store vse, da najdejo ponesrečenega. Seveda pa so taka iskanja v Himalaji zaradi ogromnih prostran­stev največkrat brezuspešna. F. S.

Mengeški teden planincev

LJUBLJANA – PD Janez Trdina iz Mengša, ki letos slavi 30-letnico in je zato pripravilo tradicionalni »teden planincev« še bolj skrbno, je sporoči­lo, da bodo odprli razstavo jutri (in ne danes) ob 19. uri v avli OŠ M. Blejca. Razstava bo odprta do vključno nede­lje vsak dan med 9. in 18. uro. V petek ob I8. uri pa bo v kinodvorani slovesna akademija. Za obletnico pa so pripravili tudi bilten.

Starejši zmagali 

Nogometna tekma na Korošici je bila kljub odsotnosti alpinistov s štajerskega konca zanimiva. Pomerili so se le alpinisti iz Kamnika. Starejši so zmagali z 2:1.