Zadnji del vzpona brez napetih vrvi
Člane slovenske alpinistične odprave v južno steno Daulagirija motilo dolgotrajno neurje – Vrvi napeli do višine 5200 m
PZS je dobila pismo Staneta Belaka, ki obravnava delo odprave od 27. septembra do 12. oktobra, medtem ko smo o delu do prihoda v bazno taborišče poročali prejšnji ponedeljek.
Neurje, ki se je pričelo ob njihovem prihodu, je divjalo brez odmora 75 ur. Voda je porušila vse tri mostove, ki so jih zgradili ob pristopu, domačini pa so pokradli varovalne vrvi v soteski. Zadnje dni septembra so porabili za obnovo dostopa, šele nato je lahko odšel v dolino nosač s pismi, ki bo prinesel iz Katmanduja nadomestilo za 600 m vrvi, uničene med dostopom. Se v temi 1. oktobra je odprava odšla iz baze (3950 m) na aklimatizacijsko turo. Prenočili so na ledeniškem platoju (5100 m). Naslednji dan so v hudem vetru Belak, Berčič, Kolar, Tratnik in Zupan dosegli vrh Manapati (6380 m), medtem ko jih je Sabolek počakal 300 m nižje. S ture so steno lahko natančno pregledali in ocenili, da jim desni del nudi sicer težjo, toda mnogo varnejšo možnost vzpona kot levi steber, ki so ga imeli najprej v načrtu. Za ogled sestopa so se 5. oktobra povzpeli še na začetek JV grebena, od koder so pregledali Daular ledenik, ki bi prišel v poštev, če ne bi mogli sestopiti po steni. Za to smer so se dokončno odločili 6. oktobra, ko jim je nekajdnevno čiščenje stene pokazalo, kje je razmeroma varno.
Še isti dan so 4000 m visoko postavili šotorčke za opremo, 7. oktobra pa so v steno vstopili Belak, Berčič, Kolar in Tratnik, brez težav našli prehode, napeli 300 m vrvi in dosegli višino 4.800 m. Naslednji dan sta Sabolek in Zupan napela še 150 m vrvi, vendar zaradi megle nista našla najboljših prehodov. Potem so vsi znosili opremo do najvišje dosežene točke. Popoldne 9. oktobra so spet vstopili Belak, Berčič in Tratnik. Spodaj je deževalo, v steni snežilo, ustavili pa so se šele ob 22. uri in bivakirali. Jutro 10. oktobra je bilo spet lepo. Prestavili so vrvi, spet bivakirali in naslednji dan nadaljevali z opremljanjem smeri. Izbrali so mesto za šotor 5.100 m visoko, torej 1 km nad začetkom stene, in sestopili v bazo. Ta dan je vstopila naveza Kolar, Sabolek in Zupan. Ko so bili se vsi v steni, se je zgoraj podrl ledeni oslon, vendar je skalni steber odvrnil led po desnem žlebu. fante pa zasul le prah. Po bivaku so 12. oktobra postavili šotor na izbrano mesto tabora in napeli vrvi do višine 5.200 m. Ker so porabili že vse stalne vrvi, novih pa še ni, so morali za nadaljevanje pobirati vrvi iz lažjih predelov v spodnjem delu stene in jih prenašati višje.
S tem dnem (12. oktobra) se poročilo končuje. Dosegli so točko, od koder bo potekal vzpon prosto, brez npetih vrvi. V primeru lepega vremena so prvič poskušali vzpon 15. in 18. oktobra s povratkom v bazo med 20. in 25. oktobrom. O tem seveda še ni poročil, morali pa bi imeti, kot pravi Šrauf, polno mero športne in življenjske sreče. Sicer pa so vsi popolnoma zdravi, brez drisk in prehladov, hrano imajo dobro, celo sveža jabolka in presno zelje.
Pripravil: Tone Škarja
Priznanja za steno Lotseja
Člani jugoslovanske himalajske odprave dobili plakete PZJ – Kolektiven uspeh v južni steni
Člani jugoslovanske himalajske odprave »Lotse 81« so na posebni slovesnosti v Kamniški Bistrici dobili plakete Planinske zveze Jugoslavije, najvišja priznanja osrednje planinske organizacije, ki jih je podelil predsednik PZJ Božo Škerl. Slovesnosti so prisostvovali tudi predsednik ZTKJ Marjan Lenarčič, predsednik ZTKOS Ljubo Jasnič, predsednik PZS inž. Tomaž Banovec, častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik in drugi.
Božo Škerl je poudaril, da so jugoslovanski plezalci s kolektivnim delom premagali južno steno Lotseja in dosegli enega največjih uspehov našega alpinizma, tako da zavzema Jugoslavija eno vodilnih mest v svetovnem alpinizmu. Zagotovil je tudi, da se bo planinska zveza Jugoslavije še naprej zavzemala za udeležbo naših alpinistov pri vrhunskih storitvah v Himalaji in drugih gorstvih. V imenu nagrajencev se je zahvalil vodja odprave Lotse 81 Aleš Kunaver, posebej poudaril sodelovanje, in tovarištvo vseh članov odprave v steni, ki je terjala veliko discipline, samoodpovedi in znanja.
V Kamniški Bistrici se je sestalo tudi predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije, ki je med drugim razpravljalo o akciji »Kredarica« in izreklo priznanje planinskim delavcem PD Ljubljana matici za doslej opravljeno delo pri modernizaciji visokogorske postojanke na Kredarici.
Veliko pozornost je vzbudil film Marka Štremflja o južni steni Lotseja: prikaz je bil primeren uvod v podrobno analizo poročila o odpravi, ki ga je predsedstvo tudi sprejelo.
Razlike pri usmeritvi mladih
Tradicionalni tečaj MK UIAA je bil letos na Nizozemskem in v Belgiji
Tečaja mladinske komisije mednarodne planinske organizacije (UIAA), ki je vsako leto v drugi državi, sta se letos udeležila Franjo Krpač in Janez Pretnar. Že v razpisu nizozemskega planinskega društva (KNAC) je bilo namreč rečeno, da bo poudarek na orientaciji (ob vremenoslovju in plezanju v belgijskih Ardenih). Udeležence tečaja (14 iz 8 držav) so prireditelji nastanili v mladinskem domu blizu Haaga in čeprav se niso strogo ravnali po dnevnem redu, je bila izmenjava izkušenj in mnenj zelo uspešna. Organiziranost je zelo različna, naši je še najbolj podoben angleški sistem. Nikjer pa nimajo alpinistov tako ločenih od drugega članstva kot pri nas. Od razmer pri nas je udeležence tečaja najbolj zanimal sistem vzgoje: od cicibana planinca do inštruktorja planinske vzgoje in razraščanje v druge smeri delovanja (alpinizem, GRS, varstvo narave itd.). Organizatorji so udeležencem tečaja pokazali tudi hidrološki inštitut, obmorski varovalni projekt Delta, za dva dni pa so jih nato odpeljali še v Ardene ob francoski meji. Tu so jim domači plezalci pokazali tehniko plezanja.
V gore le z zimsko opremo
Čeprav je do pričetka koledarske zime še dober mesec in pol, so v višjih predelih gora ponekod že povsem zimske razmere. Prenekateri prehod že zahteva dereze ali vsaj sekanje stopov. Tisti, ki se odpravljate v gore, zato temeljito premislite, kaj boste vzeli s seboj.
V soboto vsi na seminar
Komisija za alpinizem PZS prireja v soboto 7. t. m. izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, pripravnike GV in GV. Seminar bo v Kamniški Bistrici, pričel pa se bo ob 8. uri. Na programu pa je obravnava reševanja in samoreševanja iz ledeniških razpok, ugotovitve o varnosti plezalnih pasov, etika alpinizma, zbiranje podatkov o alpinistični dejavnosti, kategorizacija, registracija in demonstracija novosti s področja alpinistične tehnike (povzetki s seminarja DAV). V načrtu je tudi podelitev diplom AI.
Varianta v SZ steni Jalovca
Tamara Likar in Pavel Podgornik (oba AO Nova Gorica) sta pred tednom dni preplezala Mariborsko smer v SZ steni Jalovca z novo vstopno varianto. Plezala sta levo ob treh velikih balvanih (IV), vrh kaminov pa sta nadaljevala prek plati in razdrapanega pečevja v Mariborsko. Spodaj sta imela požled, zvečer pa je začelo še snežiti, zato sta morala na poti Kotovo sedlo-Jalovec bivakirati. Zjutraj so bile razmere še tako zahtevne, da sta namesto v Koritnico sestopila raje v Planico.
Dva solo vzpona
Marjan Manfreda (AO Matica) je tisti samohodec, ki je 15. avgusta plezal Osrednji steber Rogljice. 18. preteklega meseca je – prav tako sam – ponovil tudi Zgornjo polico v Prisojniku. Tudi njemu se zdi prehod na greben orientacijsko dokaj zahteven, greben pa dolg.
Nova smer v Ojstrici
V torek 20. preteklega meseca sta Franček Knez (AO Impol) in Lidija Painkiher (Akademski AO) preplezala novo smer v Ojstrici. Vstopila sta 10 m levo od začetka Herletove in nadaljevala (IV+, A1, 7 h) dokaj naravnost navzgor prek Prečenja do roba stene.
Zimska soba v karavli
Planinsko društvo Dovje-Mojstrana je v Vratih opravilo še eno pomembno preureditev. Lotili so se karavle, v kateri je bila zasilna zimska soba, postavili vanjo 10-12 ležišč in mizo, omarice in štedilnik pa v predprostor. V kratkem bodo poleg karavle postavili še drvarnico.
Prenovljeno zimsko sobo bodo upravljali alpinisti, ki že sedaj opozarjajo vse uporabnike na red in čistočo. Od tega bo odvisno tudi, koliko bodo v njo še vlagali. Če bo šlo kot načrtujejo, pa se nameravajo že prihodnje leto spraviti na adaptacijo karavle pod Luknjo. Prizadevnost, ki zasluži vse priznanje.
Celjani na več področjih
Sredi preteklega meseca se je pričela alpinistična šola AO Celje, ki jo obiskuje 25 tečajnikov, vodi pa jo Ciril Debeljak.
Člani AO kljub temu in poleg prostovoljnih delovnih akcij pridno plezajo. Horjak je z Vrtačnikom preplezal Pallavicinijev žleb; z Jevševarjem pa Igličevo in Centralno v Babah.
Dolžan je s soplezalcem preplezal Modec-Režkovo v Turski gori. Marjana Šah pa z Romihom (AO Impol) 13. preteklega meseca JLA v Šitah.
Bili so tudi v Paklenici, kjer so med drugim ponovili Akademsko v Anić kuku in Rampo-kamin v Čuku. Palir in Srebotnik sta 18. oktobra preplezala spominsko (Solar-Zajc) v Koglu, Budna in Cankar pa Igličevo v Mali Rinki.
Kamniški vzponi
V soboto 17. t. m. sta Dare Juhant in Frane Kemperle preplezala Kamniško v Koglu, dan kasneje pa še Direktno v Štruci. Irena Markuš in Marjan Kregar pa sta v nedeljo plezala Ob stolpu in Mekinjsko v Skuti.
Franci Savenc
