Nekaj ponovitev
Gregor Kresal je 25. septembra z Boštjanom Ložarjem opravil (verjetno prvo?) prosto ponovitev Broadwaya v Koglu. Prvi raztežaj je ocenil VII/VII-, drugega (z rdečo piko) pa VIII. Pred tem je z Alešem Prosenom (AO Črnuče, vsi ostali AO Ljubljana-Matica) na pogled ponovil smer Šimenca in Škarje (VII+/VII-) ter Triangel, (VII-/VI + ) v Dolgem hrbtu. Kresal je nadalje z Rokom Žakljem preplezal smer Metoda Grošlja (VII) v Planji in Smer norčkov (VII-, A2) v Šitah, z Borutom Nagličem pa na pogled Drašler-Kunaver (VII+/VII-) v Sfingi, z rdečo piko pa Steber Šit (VIII-).
V soboto tekma v Ajdovščini
Letošnje četrto tekmovanje za slovenski pokal v športnem plezanju bo v soboto, 26. t. m., na umetni plezalni steni v Ajdovščini. Dopoldanske kvalifikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa bo na sporedu popoldne. Naj spomnimo alpinistične odseke, da je potrebno prijave poslati do 23. t. m. na naslov: Marjan Slejko, Lokavec 130a, 65270 Ajdovščina. Prijavnina znaša 200 SLT in jo je potrebno plačati na ž. r. PD Ajdovščina št. 52010-678-64558. T. Č.
Steber v V. Draškem vrhu
Filip Bence (AO Tržič) je 11. t. m. v severni steni Velikega Draškega vrha splezal novo smer, ki poteka med Neznano in Verovškovo. Imenoval jo je Steber, visoka je 600 metrov, ocena težav pa je V.
Plezal je tudi v severni steni Vrtače, kjer je 6. t. m. ponovil Mihov steber (V, 600 m).
Novo v Libojah
V najbolje opremljenem plezalnem centru pri nas – Kotečniku pri Libojah je še vedno veliko možnosti za nadelavo novih smeri. Vili Guček je v zadnjem času opremil in preplezal štiri, najtežja med njimi ima oceno IX+/X- in se imenuje Guernica, ostale tri: Pipa miru, Zmajčkov butik in Zacoprani buhtelj pa so ocenjene z VIII.
Prva na osemtisočak?
Pred realizacijo je odprava na Čo Oju (8201 m), ki jo je pripravil alpinistični klub iz Zelenogorska v SZ. Iz več vzrokov so 6 mest (od skupno 20, kolikor naj bo odprava štela) namenili tudi bolgarskim alpinistom. In tako se je med kandidati znašla tudi Jordanka Dimitrova, znana po tem, da se je povzpela že na vse sovjetske sedemtisočake. Toda – za udeležbo je potrebno prispevati po 2000 USD na osebo in si oskrbeti še prevoz do Katmanduja. Pod geslom »prva Bolgarka na osemtisočak« so prijatelji začeli podporno akcijo. Na straneh časopisa EHO pozivajo podjetja, da prevzamejo sponzorstvo; enostavno – javijo naj se na telefon »ta in ta«, pa se bodo domenili.
V vzhodnem Karakorumu
Letos se je v indijskem (vzhodnem) Karakorumu s številnimi vzponi izkazala indijsko-britanska odprava, ki so jo organizirale prominentne organizacije: Mount Everest Foundation, British Mountaineering Council in Indian Mountaineering Foundation. Na alpski način so se povzpeli na deviški Čong Kumdan I (7076 m), na šest pravtako še nepreplezanih šesttisočakov in dvoje neobiskanih sedel v višini 6000-6500 m. Ob tem pa so opravili še dve prvi ponovitvi na šesttisočaka ter eno na pettisočaka. Skupno 50 vzponov po 15 različnih smereh.
Belgijci so odnehali
Belgijska odprava, ki je pod vodstvom Alaina Huberta želela ponoviti Japonsko smer (s Hornbeinovim ozebnikom) na Everest, je morala odnehati. Zaradi slabega vremena niso postavili niti T2, dosegli so le višino 7200 m. 8. septembra je vodja ukazal umik.
Jubilejno srečanje
V Domu pod Storžičem se je na desetem srečanju alpinistov veteranov zbralo 42 tistih, ki so se v prvih povojnih letih, tja do zgodnjih 60-ih let srečevali na vzgojnih akcijah naših prvih povojnih alpinističnih generacij.
Pobudo za ta srečanja je dal 1981 pokojni Tone Bučer, dolga leta načelnik komisije za alpinizem PZS, ki je srečanja tja do 1986 tudi organiziral ter vodil. Bila so v Logarski dolini in v Vratih, ko je vodenje prevzel častni predsednik PZS Vlasto Kopač, potem pa na Vršiču in letos prvič v tržiškem koncu. Ni se mnogo spremenilo: predavanje, pa nekaj družabnosti s klepetom tja do poznih ur, naslednji dan pa skupinski posnetek in še »skok« do katerega od bližnjih ciljev.
Letos so jim v petek zvečer zapeli nekaj gorniških pesmi bratje Zupan. Posebej so počastili prisotne, ki so dosegli visok življenjski jubilej: Janez Brojan je praznoval 85-letnico, Jaka Čop, ki jim je pokazal svojo izbrano zbirko diapozitivov, je ta petek slavil 80-letnico, Daro Dolar in Slavko Koblar pa sta dosegla 70 let.
V soboto so se nekateri povzpeli na Storžič, vsi pa so si ogledali spominsko skalo, na kateri je tržiško PD uredilo spominske plošče žrtvam plazu v letu 1937 in drugim žrtvam Storžiča ter domačim alpinistom, ne glede na to, kje so se ponesrečili.
Nove takse v Nepalu
S pomladansko sezono 1992 bo Nepal za himalajske vrhove uvedel nove takse, skoraj trikrat višje od dosedanjih. Druga novost je v tem, da te takse veljajo za največ devetčlansko odpravo, medtem ko bo za vsakega dodatnega člana treba doplačati še 10-15% od osnovne takse. S tem bodo Nepalci število ekspedicij zmanjšali za polovico, razbremenili administracijo, celo dobili pohvale za zaščito narave, zaslužili pa prav toliko. Dejstvo pa je, da bo ta selekcija predvsem finančna, ker bodo vsakemu himalajcu stroški narasli za 40 — 50%, solistom in posameznim navezam celo do 100%. Pričakovati je, da komisija za odpravo UIAA, katere član je tudi Tomo Česen, ne bo ostala le pri deklarativnih protestih ali celo samo izrazih obžalovanja. Vsekakor bo povečanje taks zelo prizadelo naš alpinizem, ki je finančno že tako povsem na tleh. Novica nič ne govori o tako imenovanih treking vrhovih. Prav lahko, da so vključeni v spodnjih dveh razredih tabele . Če se bo Nepalcem posrečilo uveljaviti namero, jim bodo z veseljem sledili še Pakistanci, Kitajci in Indijci.
Himalajski vrh (in višina)
osnovna taksa do 9 članov USD
Taksa na dodatnega člana USD
Everest 8848 m
10.000
1.200
Drugi osemtisočaki
8.000
800
Vrhovi 7501-8000 m
3.000
400
Vrhovi 7001-7500 m
2.000
300
Vrhovi 6501-7000 m
1.500
200
Vrhovi pod 6501 m
1.000
100
Ni vsakdo alpinist
Prijedorsko akcijo »Nepal’91« so po vsemu sodeč zastavili zelo na široko, poročali so tudi, da se jo bodo ob alpinistih BiH udeležili še predstavniki Hrvaške in Slovenije, ni bilo iz nje nič. Kot poroča Oslobodjenje, bi morali na pot v nedeljo 6. oktobra in sicer peterica iz Prijedorja ter dva iz Sarajeva. Toda – čeprav je bilo večino sredstev zbranih … – niso mogli odpotovati, ker so jih menda večino mobilizirali. Iz Prijedora so javili, da akcijo odlagajo »na boljše čase«, sarajevska člana Dragan Ilič in Dagan Balaban pa sta jo le »prestavila« na prihodnje leto: ob 100-letnici organiziranega planinstva v BiH naj bi se poskušali povzpeti na enega od osemtisočakov, na Anapurno, Čo Oju ali Daulagiri.
Kakor kaže, je to izbilo sodu dno. S protestnim pismom se je oglasila komisija za alpinizem PZ BiH, ki so ga spodpisali načelnik Edin Durmo, Vlado Mičič in Muhamed Gafič. Upravičeno negirajo naziv – Prva BiH alpinistička himalajska ekspedicija, s katerim so se predstavljali. »Nihče od članov (mišljeno je jedro iz Prijedora) odprave ni nikoli opravil niti začetniškega alpinističnega tečaja, niti preplezal kako smer v naših gorah… Do nedavno jim je bil cilj eden lažjih vrhov s treking seznama, pa še njegovo višino so povečali, naši alpinisti pa so že bili v Himalaji … Uspešen trening naj bi jim bil vzpon na Grossglockner … Iz moralnih, kulturnih in športnih razlogov protestiramo,« je rečeno v protestnem pismu.
Poljski načrti
Tudi na Poljskem je čutiti nove razmere. Odprav je manj, pa tudi njih moštva niso več tako močna. Letos jeseni bo npr. Aleksander Lwow z mednarodno odpravo poskusil ponoviti našo smer po zahodnem grebenu Everesta. Toda ekipa je preveč heterogena in nekateri že napovedujejo, da se bo najbrže moral preusmeriti na normalno smer. Wanda Rutkiewicz še naprej objavlja svoj optimistični načrt: biti prva ženska na vseh osemtisočakih in to že prihodnje leto. Z italijansko odpravo, ki jo vodi Renato Moro je odšla pod
Čo Oju, na katerega naj bi se povzpela po Tichyjevi smeri: bil naj bi to njen sedmi osemtisočak. Takoj nato pa naj bi nadaljevala na Anapurno, Daulagiri in Manaslu. Na zadnja dva vrhova naj bi poskušala z ekipo, v kateri bo še Piotr Malinowski, vodja tatranske GRS, Arek Basienica in Wojciech Jedlinski. Krzvsztof Wielicki, ki je član mednarodne odprave, pa ima v načrtu solo vzpon po Britanski smeri prek južne stene Anapurne.
Iz Himalaje pa poročajo tudi o nesreči poljske odprave, ki jo vodi Michal Kochanczvk. 5. septembra se je smrtno ponesrečila Anna Bruzdowicz -Dudek iz Gdanska.
Po vrsti zbirk planinskih črtic Romanje v Julijce
Založba Obzorja iz Maribora je izdala knjigo slovenskega Tržačana dr. Rafka Dolharja – V gorski svet iz Kanalske doline
LJUBLJANA – Če le utegne, se dr. Rafko Dolhar odpravi v naravo, vsaj v mestno okolico, na Tržaški Kras ali še naprej na Slavnik, Vremščico. Posebno pa so mu prirasli k srcu Julijci. In kadar se sprehaja ali pleza po skalovju, vestno opazuje in fotografira. Doma pa oblikuje svoje vtise v besedi.
Rafko Dolhar se je rodil (1933) v Trbižu, šolal v Trstu in medicino dokončal v Padovi. Odtlej živi v Trstu. Predava na Univerzi in je vsestransko aktiven tudi kot javni delavec; v deželnem in pokrajinskem merilu opravlja vrsto odgovornih funkcij. Ob tem pa je izdal tudi že nekaj poljudnih del in zbirke črtic: Pot v planine (1965), Pot iz planin (1974), Moji kraški sprehodi 1980), Prgišče Krasa (1983, 1987) in Vabilo v Julijce (1984). Vse so bogato ilustrirane z njegovimi posnetki, črno-belimi in barvnimi.
V svoji najnovejši knjigi nas avtor, kot lahko sklepamo že po naslovu, popelje v Julijske Alpe. Toda ne takoj v visoke gore, najprej na njemu najbližnji Kras, na vzpetine, s katerih so širni razgledi na vse strani. Potem pa na Kanin, Jerebico in mogočni Mangart; pri Belopeških jezerih počijemo in se razgledujemo s Ponc. Spoznamo »Vertikalo«, vezno pot, ki so jo markirali člani SPD Trst od Tromeje in stičišča treh narodov do Brd. In še marsikaj, črtic je kar 39.
V Dolharjevih črticah ne gre zgolj za opisovanje prehojene poti ali podob pokrajine, bolj v ospredju je njegovo doživljanje lete. Zaznavamo vezi, ki ga priklepajo nanjo. Povsod in ob vsaki priložnosti si prizadeva ohraniti sleherno, tudi najmanjšo sled slovenstva, ki jo odkrije. O tisočletni navzočnosti našega rodu npr. pričajo krajevna imena: pisec jih išče in uporablja ter obuja zgodovinske reminiscence.
Dolharjeve črtice so dragoceno pričevanje o življenju naših rojakov onstran meje. Avtor si neutrudno prizadeva zagotoviti prihodnost vsemu, kar je ostalo slovenskega. Tudi v javnih nastopih in s političnim delovanjem. »V svojem govoru sem najprej poudaril misel«, je zapisal v eni svojih prvih črtic, »v katero globoko verjamem, drugače bi se zanjo ne razdajal, da ima namreč slovenska samostojna politična organizacija svoje posebne obveznosti in odgovornosti ne samo do svojih volivcev, temveč sploh do vseh Slovencev v zamejstvu, in to ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje. Vsaj na moji lestvici vrednot je narodnost, ki je v meni prirojena, daleč pred svetovnim nazorom …«
»Razgled na prostrano kraško planoto, strmo sivo pleče Nanosa in položne zelene livade Vremščice na severu in zasekani dvoglavi vrh Slavnika na vzhodu utrjuje v nas prepričanje, da smo s tem ozemljem trdno povezani, saj v naravi ni na njem opaziti nikakršne razmejitve.«
V gore ga je v otroških letih povedel oče in ostal jim je zvest v vseh letnih časih. Zna jih nadvse mikavno predstaviti in mimogrede tudi nasvetovati, kam je še treba iti, kdaj in kaj je tam najti, česa se je potrebno paziti ipd. Kot že rečeno, pa njegovi opisi niso stereotipni, marsikaterega bi prej lahko označili kot razmišljanja o ljudeh in okolju ter obujanje spominov. Seveda tudi na očeta, ki mu je bil veliki vzornik. »Zapri usta in dihaj skozi nos, me je oče vedno opominjal, ko sem bil še majhen, da te ne bo mučila žeja.«
Čeprav je zavzet ljubitelj nepokvarjene narave, na svojih pohodih pa prej samotar kot ne, ni nestrpen do tehnizacije, do žičnic ipd.: »Nekateri zagrizeni naravovarstvenih mislijo, da take naprave skrunijo visokogorsko okolje, drugi trdijo, da so tehten prispevek k razvoju turizma in spoznavanju gorskega sveta … Oboji imajo po svoje prav. Mislim, da le zdrava pamet lahko prinese ustrezne rešitve.«
Knjiga je v nakladi 1500 izvodov izšla pri mariborski Založbi Obzorje v zbirki »Domače in tuje gore« s št. 35. Uredil jo je Franc Vogelnik, opremil pa Branislav Fajon.
Franci Savenc
Vabilo na sejo PŠP
Podkomisija za športno plezanje vabi vse športne plezalce, da s predlogi aktivno sodelujejo na prvi seji podkomisije v novi sestavi. Na seji bodo dokončno oblikovali pravilnik PSP, govora bo o kategorizaciji, izobraževanju, pionirskih in članskih tekmovanjih, skratka o novih temeljih razvoja športnega plezanja pri nas. Sestanek bo v četrtek, 24. t. m., ob 18. uri v prostorih PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Nuša Romih
