Alpinistične novice 42/2024

Pravi alpinizem je dejavnost v gorah, z namenom, da spoznamo prirodo in – svoje duševne in telesne zmožnosti. Tekmovalni športi (kar alpinizem ni?) so več kot pokriti s kontrolami dopinškega delovanja. Če pa rečemo, kot se popularno reče vrhunskost, pa je alpinizem povsem izvzet iz tega. Obstaja npr. mali plezalni pomočnik, ki se mu reče deksametazon in lahko pomaga pri višinski bolezni, možganskem edemu na visoki nadmorski višini. Lahko tudi pospeši vzpone. To ni edina droga, ki jo uživajo plezalci, je pa najbolj priljubljena. Kaj jemljeta Mingma in Purja, da se na vrhu osemtisočaka, kjer je eden premagal drugega za 16 minut, smejita in dajeta intervjuje, nas ne zanima, dokler …
Leta 2009 je »dex« prišel na naslovnice zaradi Jesseja Easterlinga. Prodajalec zavarovanj iz Seattla je vstopil na urgentno kliniko Everest, neskladen, prekrit z izpuščajem in z veliko maščobno tvorbo na vratu, govoril pa je neumnosti. Izkazalo se je, da je že v Lukli začel jemati dex, ki so ga predpisovali za zdravljenje vsega, od tumorjev do astme. Vzel je 86 odmerkov, kar je bilo več, kot so imeli zdravniki pri roki za vse plezalce na Everest tisto sezono. Zaradi takšnih zadev velja biti pri populariziranju alpinističnih vrhunskosti vsaj previden. Nekoč pa se bo, tako kot danes, pisalo brez dodatnega kisika – brez poživil …

Štirje stebri UIAA – zavezati, ublažiti, prilagoditi, zagovarjati
UIAA je konec septembra izvedla najnovejšo spletno posodobitev združenja. Prav tako so uredili kadrovske menjave. Andréja von Rotza so imenovali za novega glavnega izvršnega direktorja (CEO). Von Rotz bo nasledil Nilsa Glattharda in prevzel položaj za polni delovni čas od 1. februarja 2025.
Glavna orientacija so tekmovanje v lednem plezanju. Koliko od zastavljenih “trajnostnih ciljev,” zajetih v “stebre,” etiko in slog, pa bodo uspeli uresničiti, pa tudi ne bo nihče posebej preverjal.

Himalaja
Letošnja jesenska sezona v Himalaji je že med bolj tragičnimi. Novice o nesrečah smo že povzemali. Anna Piunova, ruska novinarka, ki spremlja alpinistično dogajanje kar iz Chamonixa, o dogajanju in posledicah na Dhaulagiriju, pravi, da je sedaj (že) čas, da se izvzamejo čustva,. Čas, da se sooči z dejstvom, da bo pet alpinistov ostalo tam, kjer so.
Trupla bi sicer lahko pobirali s helikopterjem s podvesno vrvjo. Vendar bi s tem močno ogrozili tiste, ki bi pripravljali transport pod nevarnim in izpostavljenim ozebnikom in čakali, medtem ko helikopter opravi štiri ali pet letov.
Koliko ljudi mora še izgubiti življenje pri iskanju trupel, preden se končno naučimo reči “ne” družinam?
Prav tako bo najbrž s truplom Mika Gardnerja.
Tudi o množičnih rekordih, ki jih je omogočil vzpon na Šiša Pangmo, smo že pisali. Ostaja pa še nekaj aktualnih …
Dva znana ukrajinska plezalca: Mihajlo Fomin in Mikita Balabanov načrtujeta to jesen precej ambiciozno odpravo v nepalsko Himalajo. Njun načrt vključuje novo smer na peto najvišjo goro na svetu – osemtisočaku Makalu (8485 m). Omeniti velja, da so nepalske oblasti to jesen izdal dovoljenja za vzpon na Makalu le dvema plezalcema, kar pomeni, da bosta Nikita in Mihajlo celotno ogromno goro delala sama! Plezala bosta, kot se status pritiče v alpskem slogu.Dve odpravi trenutno delujeta v masivu Langtang na meji med Nepalom in Tibetom. Ondro Húserka, Marek “Mára” Holeček, Ondra Mrklovsky in Pavel Hodek se podajajo v vzhodno steno 7227 metrov visokega Langtang Lirung.
Medtem pa Francois Cazzanelli in njegova “sanjska ekipa” ekipa ciljajo na nepreplezani Kimshung (znan tudi kot Tsangbu Ri). Nato se bodo povzpeli tudi na Langtang Lirung.
Direktno tekmovanje na isti gori v isti steni se je pred kratkim (in večkrat) že izkazalo za nespametno, tako da …

Reinhold Messner, Dani Arnold, Alexander Huber in Georg Bachler Foto: IPPG

12. nagrada Paula Preussa gre Daniju Arnoldu
Sposobnost je merilo dovoljenega – to je moto društva Paul Preuß in njegovih zdaj že 12 zelo uglednih nagrajencev. Dani Arnold je svojo sposobnost dokazal kot vsestranski alpinist z izrednimi dosežki v stenah in na velikih gorah.
Letos je podelitev potekala na Helmu v Sextenu, kjer počasi nastaja nov Messnerjev gorski muzej, zato so se številni vrhunski alpinisti in predstavniki medijev zbrali v stari planinski postojanki, ki jo trenutno preurejajo v novi Messnerjev muzej.

Jan Mersch, Aleš Česen, Igor Koller in
nasmejani lanskoletni prejemnik Marko Prezelj
Foto: IPPG

Vsakoletna prireditev je poleg podelitve nagrade Dani Arnold tudi srečanje znanih vrhunskih alpinistov. Peter Habeler, Hans Kammerlander, Hanspeter Eisendle, Robert Schauer, Jo Bachler, Igor Koller, Marko Prezelj, Alexander Huber, Christoph Hainz, Walter Laserer in seveda Reinhold Messner (za katerega je bila naknadno organizirana manjša proslava ob 80. rojstnem dnevu), so le nekatera imena izmed številnih alpinistov in spremljevalcev, ki so se pojavila na Helmu nad Sextenom. V središču pozornosti je bil seveda Reinhold Messner, ki je kljub visoki starosti vztrajal, da, kot vsako leto skupaj z ženo Diane osebno podeli nagrado Paula Preußa.
Poleg Messnerja, ki je bil seveda v ospredju, je tudi Alexander Huber je v svojem pohvalnem govoru in s tekočim menjavanjem nemščine in angleščine dal vsej stvari smer, v katero naj gre. Nenazadnje so si alpinisti ob druženju in popolnem razgledu na Dolomite Sesto v prijetni panoramski restavraciji Helm kot običajno izmenjevali ideje, staknili glave in razpravljali o starih in novih projektih, …

V smeri
NA RTV so posneli nove razmišljujoče hribovske oddaje. V prvem delu serije se predstavita alpinista Nejc Marčič in Luka Stražar. Med plezanjem v steni Debele peči se spominjata svojih začetkov, komentar pa doda še Marko Prezelj. Oddaja je tudi v arhiv RTV.

Otvoritev razstave fotografij Urbana Goloba: Nekoč so bili bojevniki (Uvodna beseda Tadej Golob)
Sreda, 23. oktober ob 15:00, Igriška ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Urban Golob (1970–2015) je bil fotograf, publicist, filmski ustvarjalec, glasbenik in še mnogo drugega, predvsem pa alpinist. Tako rekoč od prvega trenutka. Svoj prvi alpinistični vzpon je opravil z očetom pri samo devetih letih. Prav toliko je bil star, ko je zbolel za rakom v ustih. Naslednja štiri leta je v glavnem preživel v bolnišnicah, pri štirinajstih pa se je že povzpel na Mont Blanc. Z alpinizmom se je resneje začel ukvarjati leta 1985 in od tedaj opravil okrog 900 plezalnih vzponov, od tega več kot 70 prvenstvenih smeri, ki jih je nanizal predvsem v domačih gorah in tudi v Avstriji, Švici, Kanadi, Andih in Himalaji.
Njegov najodmevnejši podvig je bil prvo zimsko prečenje slovenskih Alp »Od Tolmina do Maribora« (320 km, 16.545 m vzpona), ki ga je med 15. in 27. februarjem 1998 opravil za promocijo Fundacije za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, o čemer je TVS posnela tudi film. S tem projektom je uspel zbrati 40.000 takratnih nemških mark, predvsem pa v javnosti izdatno promovirati delovanje Fundacije za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Bil je med snovalci poletnih in zimskih taborov za otroke, ki so zboleli za rakom. Ti so se tako zelo uveljavili, da so jih prevzeli tudi na društvih bolnikov z nekaterimi drugimi boleznimi, na primer hemofilijo.
Kot alpinist se je ukvarjal s plezalno fotografijo in fotografiranjem športov na prostem. V obdobju med letoma 1995 in 2015 je bil brez dvoma najpomembnejši fotografski kronist plezalnega in alpinističnega dogajanja pri nas. Njegova fotografska zapuščina ponuja uvid v ta čas, družbo ter izstopajoče posameznike tistega časa pri nas – ne samo na področju alpinizma. Nekaj občutkov, ujetih v večnost njegovih fotografij, bodo obiskovalci lahko začutili ob retrospektivni razstavi Nekoč so bili bojevniki. Predvsem pa bodo lahko začutili njegov nezlomljivi duh, ki kljubuje času in z leti vedno bolj dokazuje, da je Urban Golob pisal zgodovino alpinizma na najlepši mogoči način.
Zato, da bi kar najbolj pristno prikazali in predstavili duh Urbanovega videnja sveta skozi njegove fotografije, jih nismo opremili s podnapisi. Tako lahko na njih vsak najde tisto, kar je zanj najpomembnejše in ima največjo vrednost
Razstava je organizirana v sklopu festivala Živeti gore. Vstop prost.

Alpinizem novih generacij
Admir Andelić – Tomba je na družbenih omrežjih (po)delil nekaj svojih pogledov na sedanjost in prihodnost alpinizma. Pravi, da ko se govori o alpinizmu v Bosni in Hercegovini, se največkrat omenja »zlata« generacija, ki je postavila standarde, ki se še vedno dosegajo in h katerim stremijo. Vedno je bilo jasno, da te norme niso niti blizu možnosti, kaj in koliko je mogoče. Športni plezalci so preplezali tisto, o čemer se prej ni moglo sanjati.
Vedno pa gre beseda o alpinizmu mlajših generacij, novih generacij. Mlajši so tisti fantje in dekleta, ki so pred nekaj leti začeli živeti v svetu vertikalnih sten. Med njimi je Nejra Kadrić, punca, ki je v manj kot dve leti uživanja v vertikali “zmotila” koncept alpinizma v BiH. S plezanjem po velikih stenah v regiji in širše do severne stene Grandes Jorasses je pokazala, da je z močno voljo vse mogoče. To je zagotovo največji uspeh ženskega alpinizma v Bosni in Hercegovini.
Nova generacija ima upe, želje in smisel za premikanje meja, predvsem pa uživa v alpinizmu po vsem svetu. Kdo ve, kakšni vzponi bodo sledili v prihodnosti, videli smo, koliko lahko le treniramo za naprej.

Slovo od poletja
Urh Primožič, (AO Tržič) je zapisal povzetek svojih letošnjih plezanj.
14. aprila sta z Andrejem Ježem opravila prvo prosto ponovitev Spominske smeri Grege Lačna v Peci. Z Ježem sta poleti skupaj plezala še na taboru pod Raduho, kjer sta poleg klasik (DD, VII, ZZ, VI, Planika, 7a) preplezala še grdo in podrto prvenstveno Lego kocko (V+).
20. junija sta z Aljažem Križnarjem v Košutnikovem turnu preplezala Vergessenes Land.
Čez en mesec je plezal z Jernejem Rožanskim in Timom Kramplom v Mrzli gori. Z Jernejem sta poskušala prosto preplezati Mihov 7. zobek (7c+), a ju je prehitel dež. Naslednji dan so, kljub dežju, vsi trije preplezali Instinkt (6c+).
6. junija je Urh z Evo Vidmar v Zahodni Cini plezal Cassinovo smer. 8. pa v Tofani smer Dejana Korena in Stanke Vidmar Il Mio Criceto
– Moj Hrček (7b).
10. julija sta z Maticom Grozdkom v Marmoladi plezala Moderne čase.
Par mesecev za vzponom v Peci je Urh plezal še Spominsko smer Grege Lačna plezal še v Triglavu. Tokrat z Jakobom Šparovcem. Potem je s Katarino v Mangartu plezal še Meč, v Zadnjiškem Ozebniku pa Femme fatale.

Še v španščini
Marcos L. Jerman in María Ana Kremžar Jerman sta prevedla Karotovo knjigo Alpinist – avtobiografijo protagonista zlate dobe slovenskega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav, Himalaje ožarjenih stolpov, karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp. Njegovo alpinistično kariero so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija ter predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo, ki so rodili navezo treh mušketirjev – Silva Kara, Frančka Kneza in Janeza Jegliča – Johana. Sočno in doživeto spisane zgodbe iz plezalno nemara najplodnejšega obdobja slovenskega alpinizma so z izdajo pri založbi Desnivel razširile glas iz dežele v svet.

Veterani 2024
Udeleženci srečanja veteranov alpinistov-PZS so se spomnili umrlih članov veteranske družine: Petra Mucka, Francija Savenca, Saša Slavca, Borisa Kambiča, Rada Kočevarja, Romana Herleca, Iztoka Beleharja in Janeza Bratino.
Počastili jubilante: 85 let so letos dopolnili Marko Butinar, Lojze Golob in Hinko Poročnik, 80 let Janez Gradišar in France Malešič, 75 Silvo Jošt in 70 let Marko Štremfelj.
V veteransko druščino pa so sprejeli deset novih članov, in sicer Žareta Guzeja, Vladimirja Habjana, Lidijo Honzak, Janka Humarja, Petra Podgornika, Slavo Suhač, Marjana Olenika, Marijo Renčelj, Poldeta Talerja in Fulvija Živca.

Se spomnite spomnite svojega prvega V6?

alpinisticnenovice@gmail.com

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja