Konec skalne sezone in Durmitor.
Skalna sezona v hribih je praktično končana. Tudi sneg, ki se je kar obdržal ter mraz sta praktično onemogočila plezanje v južnih stenah. Nekaj lažjih vzponov je bilo še zaslediti, večinoma pa se je plezalna srenja že prestavila v plezališča, kjer bodisi ohranja formo, uživa na toplem primorskem soncu in lažje pričakuje zimo ter mraz in s tem povezane alpinistične radosti. Kot je že v navadi bodo naslednji dober mesec tedenske novice bolj okrnjene, kot bo tudi okrnjena alpinistična dejavnost v gorah, ker gre za praktično mrtvo plezalno sezono. Upam, da nas bodo presenetile dobre novice iz Paklenice ter iz daljnih krajev, kjer je nekaj naših alpinistov z različnimi cilji. Želimo in upajmo pa, da zima pride čimprej, ter da bo vsaj približno tako plezalsko ugodna in radodarna kot sta bili zadnji dve.
Plezalska avantura – Durmitor
Matic Košir (AO Jesenice) in Neli Pegan (AAO) sta se nedavno vrnila iz plezalskega popotovanja po Durmitorju. Matic pravi, da je Durmitor raj za vse, ki jih zanimajo osamljene stene ter hkrati ugodne cene. Pohodnikov je kar nekaj, medtem ko stene v glavnem samevajo. Razlogi za takšno sceno so samoumevni in sicer dolgi dostopi, še daljši sestopi, spremenljiva skala od monolitnih plošč do super poči, ter od podrte skale kot pri nas in do podrte skale kot v kamnolomih. Kljub temu se najdejo linije z odlično skalo in raznolikim plezanjem za vsakega.
Firma ilegal v Obli glavi
Plezala sta v Lojaniku, kjer sta najprej v smeri Bela ploča (V-, 170 m) na preizkus postavila iznajdljivost plezanja na trenje. Nato pa sta desno ob Bele ploče splezala novo smer, ki poteka ob zajedi, kjer se da odlično namestiti varovanje. Smer sta poimenovala Glupost je neuništiva (V-, 170 m), njen sestop poteka po “abzailu” Bele ploče.
V Obli glavi sta preplezala novo smer Firma ilegal (V/III-IV, 250 m). Strm je le prvi raztežaj, preostali del pa se pleza po malo bolj poraščenem svetu s slabšo, vendar ne krušljivo skalo. Verjetno bo ponavljalce odbijal dve uri in pol dolg dostop, na kar pa se je treba tukaj kar navaditi. Dan kasneje sta v prav tako oddaljenem Terzinem Bogazu preplezala še eno novo smer Balkane moj (VI-/IV-V, 200 m), ki je po njunem mnenju najlepša od smeri, saj ponuja kompleksnejše plezanje po strmi skali. Za zaključek plezalskega dela popotovanja pa sta ponovila še smer Sokol iz magle (6a+, 100 m) v Zupcih.
In naj za povabilo v Durmitor ter zaključek povzamem besede Neli, ki jih je strnila v svojem poročilu: Lepo je, ko se nekam odpraviš. Ko pustiš skrbi doma in se odpelješ za nosom naprej, včasih pogledaš na zemljevid in se smejiš, ko ugotoviš, da si zgrešil pot. Ko pobegneš pobesnelemu psu. Ko se ti krava ne uleže na šotor in mačka ne poje kosila. Ko vandraš po neznanih planinah. Ko se nalezeš balkanske lagano sportski mentalitete. Ko premaguješ ovire, ki ti stojijo napoti. Ko plezaš. In ko te drobce povežeš v okrnjeno celoto in jo deliš z drugimi, takrat je tudi lepo.
Torej za alpinistične avanturiste.