Alpinistične novice 42/1985

Nov vzpon desete stopnje

Doma nova smer z oceno devet – Preplezana tudi velika streha v Koglu – Svetičič sam preplezal novo smer v Šitah — Tri zahtevne tudi v Wilder Kaiserju

Tadej Slabe se je vrnil s plezanja po Franciji. Najprej se je oglasil v meki plezanja po balvanih — v Fontaine Bleau. Smeri vodijo prek 20 m visokih skal, vse pa so ponekod povezane v še nekoliko daljše vzpone. Skratka, dober trening, ki je Slabetu pomagal v Verdonu.
Po ogrevanju v smereh do ocene IX-, se je lotil smeri »Sale temps pour les caves«, ki ima francosko oce­no 8a, torej težavnost X. Po nekaj poizkusih je vzpon uspešno končal. Z njim je bila Barbara Suša.
V steni Laneža, ki leži levo od Male Raduhe, sta Franček Knez in Dani Tič preplezala novo smer z imenom Sopenje. Plezala sta 8 ur, visoka pa je 150 m. Knez, ki je v celoti plezal prosto, je vzponu pripisal oceno IX. Naslednji dan ( 6. oktobra) je Knez v Raduhi splezal 11 smeri, z Vnukom pa potem levo od Edijevega stebra še eno novo smer (150 m, V+). Dva dni pred tem je z Vavčem Plaznikom v predostenju Križevnika levo od smeri Cik-cak splezal Dah jeseni (VI -, 200 m), nato pa sam še Hrepenenje (IV- V). Srečo Rehbergerje z Igorjem Ka­lanom plezal v znani vzhodni steni Reischbanka, v pogorju Wilder Ka­iser. 5. oktobra sta plezala Potz Blitz, moderno smer iz leta 1983. ocena je VIII-. V njej je le nekaj klinov, sicer pa je tudi skala takšna, da jih kaj več ni moč zabiti. V poštev pridejo torej le zatiči in friendi. Naslednji dan pa sta plezala smer z imenom Frustloss, ocena VIII, zanjo velja vse kar za prejš­njo. Pred poslabšanjem vremena sta splezala dan za tem še Zajedo v JV steni; znana klasika, ocena za prosto plezanje pa je VII+. Rehberger je 3. t. m. v Koglu opravil 3. PP Direktne variante Ceneta Kramarja, pri tem pa je predzadnji raztežaj plezal povsem po originalu, torej desno prečnico pod streho, tam kjer so klini.

SEVERNA STENA ŠIT – S črticami je označen Plastron, Svetičičev vzpon, ocenjen s VI+, A1

Slavko Svetičič je v Vršacu ponovil kombinacijo Viharnik (2. P) in Popol­danska (1. SP), 1100 m, V+. 8. sep­tembra. V Vežici je 22. septembra sam splezal Akademsko in Perčičev steber (obe sta 4. SP) 29. septembra je opravil 1. ponovitev Lomlivke v Travniku. Predlaga oceno V, IV, sestopil pa je po razu Travnika. Nato pa je v Šitah 6. t. m. opravil prvenstveni vzpon, ki poteka nekoliko desno od Debele Berte, spodaj gre en raztežaj po Skarabeju. Ocena smeri je VI+, Al, 550 m, plezal je 5 ur, smer pa imenoval Plastron. Sestopil je po sme­ri Belač-Zupan, potem pa v levem delu stene še kot prvi ponovil smer Čmrlj (IV, V-), ki stajo prva splezala Knez in Cajzek. Janez Jeglič in Silvo Karo sta v Koglu (prav tako 6. t. m.) preplezala veliko streho in jo imeno­vala Smer neskončne ljubezni. Vsto­pila sta v vpadnici zgornjega dela sme­ri Marije pomočnice in do stika z njo splezala 3 raztežaje. Ocena je A3, e, VI, V, Al. Plezala sta 7 ur in potem po Kranjski varianti (1. P) prečila v Tržiško smer. Jeglič je 21. septembra v Lopi, skrajno desnem delu Šit, z Markom Hrenom splezal še eno novo smer (Manitua, VI-, 300 m, 6 ur). Naslednji dan je Jeglič soliral še Bo­hinjsko v Šitah (1. SP).
Filip Bence je 5. t. m. opravil 6. SP Zajede Travnika, nadaljeval po Pre­čenju, sestopil po Tschadovem stebru, potem pa v Šitah plezal še Direktno (2. SP). Naslednji dan sta z Željkom Perkom ponovila še Steber Šit.
Matjaž Ravhekar in Benjamin Rav­nik sta 5. t. m. v Veliki Ponci, v steni nad bivakom I., splezala Helebardo. Vstop je desno od Sekire in Handžarja in poteka po značilni rdeči zajedi v desnem delu stene. Ocena smeri je VII-, AO/VI, plezala sta 3 ure za 3 raztežaje. Naslednji dan sta splezala še Desno zajedo v Rakovi špici. Bila je to 6. ponovitev.

Sporočilo iz Himalaje in Karakoruma
Stane Belak, vodja odprave na Daulagiri, je sporočil, da imajo po 12 dnevih dežja od 1. oktobra dalje lepo vreme. Vzpon do pla­toja pod vzhodno steno je zelo zahteven in tudi nevaren. Pravza­prav je tu ključ celotnega vzpona, pot zapirajo seraki in ledni podori so jim uničili 100 metrov vrvi. Na plato, ki je visok 5900 m sta 2. oktobra prišla Belak in Kregar ter tam prenočila. Čez dva dni sta jima sledila še Štremfelj in Toma­zin, prenočila in naslednji dan za­radi aklimatizacije odšla še neko­liko višje. Vsi so dobrega zdravja in za glavni naskok na vrh načrtu­jejo dneve od 15. do 20. oktobra. Stena je sicer lepa in brez nevar­nosti.
Janez Skok pa je iz Pakistana spo­ročil, da se odprava na Nanga Parbat vrača domov. Pri zadnjem naskoku jim je slabo vreme pre­prečilo vzpon na ta 8125 m visoki I vrh. Odpravo je organiziralo Akademsko PD.

AO TAM v Durmitorju
V stenah Durmitorja so bili v avgu­stu in poleg nekaj planinskih tur so opravili tudi nekaj vzponov v steni M. Medžeda, med drugim tri prvenstve­ne. Plezali so tudi v Savinem Kuku, Doma so v Raduhi v spomin Branke Napotnik splezali novo smer. Ocena je V/IV, III, višina 350 m, plezala pa sta Miloš Jolič in Samo Žnidaršič.

Desetletnica vzpona na Makalu
Šesta jugoslovanska alpinistična od­prava v Himalajo (6. JAHO) je pred desetimi leti zaključila tri leta pred tem začeto prvenstveno – Jugoslo­vansko smer v tedaj še deviški južni steni Makaluja (8463 m). To je bila nova potrditev slovenskega in jugoslo­vanskega alpinizma, mejnik, kakršnih ni prav veliko v naši alpinistični zgo­dovini.
5. septembra 1975 je odprava, ki jo je vodil pokojni Aleš Kunaver posta­vila bazni tabor (4900 m) in že nasled­nji dan so bili v steni. Sledili so višin­ski tabori: I (5800 m), II (6200 m) in bivak (6700 m), III (7000 m), IV (7500 m) in V (8000 m). Že 6. oktobra sta Stane Belak-Šrauf in Marjan Manfreda-Marjon stopila na vrh pete naj­višje gore sveta. Dva dni kasneje sta jima sledila Janko Ažman in Nejc Za­plotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik, na današnji dan – pred desetimi leti – pa še Janez Dovžan.
Za izreden uspeh, ki je imel velik odmev tudi v svetu, je predsednik Ti­to odpravo odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, prejeli so Bloudkovo nagrado in tudi številna druga priznanja. F.S.

Predavanje Jalung Kang
Predavanje z barvnimi diapozi­tivi o letošnji uspešni slovenski odpravi na 8505 m visoki Jalung Kang bo 21. oktobra ob 19. in ob 21. uri v srednji dvorani Cankar­jevega doma. Vstopnice so na vo­ljo v CD in na Planinski zvezi Slovenije.

Tabor pod Tremi Cinami
12 članov koroških odsekov (Črna, Ravne, Prevalje) je imelo od 19. do 28. septembra tabor pod temi znanimi dolomitskimi stenami. Opravili so skupno 32 vzponov. Smer Comici-Dimai sta plezala Robi Jamnik in Rok Kolar. Druge važnejše ponovi­tve. Rumeni raz (Kolar-Jamnik. Marko Jamnik-Brane Vezonik), Cassinova v Picolisimi (Jamnik-Ko­lar, Milan Plesec-Zdenko Žagar) Comicijeva smer v Punta di Frida (Mi­lan Plesec-Igor Radovič-Zdenko Žagar, Marko Jamnik-Vezonik).

Plezali so v Hochschwabu
Člani AO Kozjak so zadnji vikend preživeli pod stenami v tem predelu. Že 4. t. m. sta Rastko Vrečko in Janko Humar (Soški AO) v Stangenwandu preplezala JV zajedo (VI+, A3, 350 m). To je prva jugoslovanska ponovitev, plezalca pa zaradi zabitih klinov ocenjujeta smer s VI, A2. Na­slednji dan sta Zdenko Zorič in Franc Bračko splezala varianto Z raza (V, 250 m) v Shartenspitze, nato pa še Severno zajedo v Kleiner Winkel Ko­gel. Matjaž Fištravec in Matjaž Roter sta istega dne plezala Leobner Riss v Shartenspitze. Armand Polegek, Sašo Puhmajer in Gorazd Bunc (AO TAM) so splezali Z raz v Shartenspit­ze. Zadnji dan pa sta navezi Zorič-Bračko in Roter-Fištravec ponovili smer čez okno (VI, A2) v Shartenspit­ze. Polegek, Puhmajer in Bunc pa so plezali SZ steber v Kleiner Winkel- Koglu. Sporočajo tudi, da 16. okto­bra začenjajo z alpinistično šolo. Pre­davanja bodo ob sredah ob 18. uri v društvenih prostorih, Orožnova 2.

Novo vodstvo AO Domžale
Načelnik AO je sedaj Janez Jeglič, namestnik pa Roman Pirnat. Sestan­ke imajo sedaj ob 19. uri, od 20. do 21. ure pa treninge v OŠ Venclja Perka.
Poročajo tudi o vzponih. Janez Je­glič je z Igorjem Fugino prosto pono­vil Akademsko v Vežici, enako pa je plezala Ciril Jeglič z Markom Hre­nom. Dve navezi sta plezali Aschenbrenerja v Travniku: Ciril Jeglič (pro­sto) in Roman Pirnat ter Peter Pavli in Janez Pirnat.

Nova v Peci
V njeni južni steni sta 5. t. m. Mihi Mihev in Andrej Gradišnik (oba AO Ravne) splezal novo smer (Igorjeva, A1, VI), posvečeno Igorju Ježovniku, ki S6 j6 pred lotom dni ponesreči! v triglavski steni.

Andraževa v Škrbini na Kaninu
Splezala sta jo 6. t. m. Mitja Lo Duca in Darko Obid. Poteka 20 m levo od Belega stebra. Višina smeri je 140 m, ocena VI+/V, plezala sta 2 uri. Spodaj poteka po ploščah, ki jih pre­kinjajo majhni previs na polovici pa pot zapre streha, ki je nekoliko kru­šljiva, sicer pa je drugod skala precej dobra.

Poročila Alpinističnih odsekov:
AO Kamnik: Cene Berčič in Milan Gladek sta v Ojstrici preplezala smer Ogrin-Omersa. Robert Flerin in Franc Kemperle pa sta v Kalški gori ponovila varianto Gregorinovega ste­bra. Janez Benkovič je s soplezalko v Planjavi plezal Dokončano smer, ki sta jo ponovila tudi Smiljan Božič in Janez Kešnar. Slednji je prosto pono­vil Centralno v Planjavi v navezi z Daretom Božičem. Sporočajo tudi, da bo tradicionalna nogometna tekma na Korošici 20. t. m. s pričetkom ob 12. uri. Njihov odsek pričenja tudi z alpi­nistično šolo, ki se je začela 10. t. m. Šolo vodita Janez Benkovič in Metod Humar.
AO Rašica: plezali so Varianto v Travniku in Kamenkov kamin v Nad Šitom glava (Andrej Grum in Dušan Doljak), Sandi Wisiak v Triglavu (Janez Roš-Goran Suzič), Zajedo Šit (Metka Škamperle-Tone Štamcar), Inamovo spominsko v Kočni (Stane Silan in Andrej Žnidaršič) Branka Bračič in Borut Železnik, (Belač-Zupan v Šitah (Silvo Babič in Jani Bele). Marija in Slavko Frantar sta v Široki peči ponovila redko plezan Dibonov raz, bila pa sta tudi v Pali, kjer sta v Sass Maorju plezala Solleder-Kummer z direktno vstopno varianto, v Sasso d’Ortiga pa smer Cappellari- Timillero. V Mangrtu pa sta Doljak in Janez Kastelec plezala Cozolinijevo zajedo.
Soški AO: Slavko Svetičič je 14. septembra v skupini Bovškega Gamsovca splezal dve novi. V Šplevti Za­hodno (III-IV, 400 m), v Gamsovcu pa Križko (IV+, 250 m). Isti dan je potem v JV steni Planje splezal še Desni steber (III-IV, 350 m).
AO Impol: 28. in 29. septembra je več članov odseka plezalo v stenah nad Okrešljem in med drugim sta Bo­jan Veber in Marjan Frešer splezala Bregarjevo smer v Štajerski Rinki in Zajedo v Turski gori.
Wilempart Tomaž in Katja Kozin sta prosto splezala Trikot v Dolgem Hrbtu, Wilempart in Miha Pesek pa Košutovo spominsko z ledeno varian­to v Grintavcu, Miro Podlipec in Ire­na Komprej (AS Prevalje) sta v Sfingi ponovila Kunaver-Drašler, v Vežici Akademsko (Podlipec prosto), v Dedcu pa Sarino poč (oba PP).
AO Delo: Skalaško s Čopom v Triglavu sta plezala Boris Benedičič in Andrej Avbelj, Roman Cerar in Marko Grad pa v isti steni Dolgo nemško. Drago Peršl in Bojan Vaši pa sta bila v Severnem razu M. Mojstrovke.
AO Jezersko: Pet članov je v avgu­stu kljub slabemu vremenu opravilo celotno prečenje Ortlerja. Drejc in Luka Karničar sta ponovila redko obi­skano Direktno v Škofovi kapi z vsto­pom po Smučarski varianti. Pred tem sta ponovila tudi Dolgo Nemško do vrha Triglava, skupaj s Petrom Sušni­kom pa Zajedo Ekar-Jamnik v Dolski Škrbini. Od 21. septembra pa poteka tudi alpinistična šola, ki je zadovoljivo obiskana, vodi pa jo Rihard Murn.
AO Ravne: 5. t. m. sta Robi Jam­nik in Rok Kolar opravila 1. P. in 1. PP Igorjevega stebra v Raduhi. Oce­nila sta ga VIl/VI+. Gorazd Črešnar in Urška Šaver pa sta opravila 1. P Tadejeve smeri v Srednji Raduhi. Sa­šo Prosenjak in Franc Pori sta zlezla Zagorčevo in Levo od Plat. Brane Vezovnik in Darko Zvonar pa sta pr­va ponovila Poslednjega Mohikanca. Ocena VII-A2.
AO TAM: Imeli so zaključek sezo­ne pod Raduho. Poleg izpitov za pri­pravnike so opravili naslednje vzpo­ne: Palček (Jože Flašker-Milan Jolič), Kovačeva (Darinka Lečnik-Samo Žnidarčič), Levo od Plat (Dušan Habulin-Damjan Vešligaj), Marjanova smer (Bojan Jakopič-Marko Lukič), Burjakova (Fleškar-Davorin Podrepšek), ZZ (Jolič-Drago Kavnik).
Akademski AO: Miha Peternel in Andrej Goser sta prosto ponovila v Dolgem hrbtu Trikot.
AO Vrhnika: 28. in 29. septembra so organizirali skupno turo na Vršič. Plezali so v steni Nad Šitom glava in v M. Mojstrovki. Navezi Stojan Rus-Milena Oblak in Janez Rožmanec-Mojca Oblak sta plezali Zajedo skozi okno in Kamenkon kamin. Le-tega sta ponovila Še Marko Debec in Jože Verbič. Trmaste kamine so plezali Rus-Oblak in Rožmanec-Oblak, Kranjsko peč pa Debevec-Verbič in Kovačič-Mojca Saja. Marko Lončar je s soplezalko prosto ponovil Tomažev steber v Grintavcu, z Mi­hom Kiharjem (AO Kranj) pa sta ple­zala Gregorinov raz in Grapo v Kalški gori. Stojan Rus in Janez Rožmane sta v Planjavi preplezala smer Humar-Škarja, izstopila pa sta po Sobotni.
AO Trbovlje: imeli so skupno turo na Korošico, ki se ji je udeležilo pet članov in pripravnikov. Plezali so ve­čino smeri v Dedcu in Vršičih. Matevž Lenarčič in Tomo Virk sta v Travniku splezala Varianto prosto, Matevž pa z bratom Markom še Kamniško v Koglu. Aleš Hauptman in Mitja Andrenšek sta plezala v Nad Šitom glavo.
Med drugim sta ponovila tudi Para­dižnik (Andrenšek prosto, VI+).
AK Črna: Milan Plesec in Igor Radovič sta v Mali Raduhi splezala novo smer, ki poteka med ZZ in Študent­sko, v lahkem izstopnem delu pa se jima pridruži Ocena je V, Al, 120 m, krušljivo, klini se slabo zabijajo. Ime­novala sta jo »E viva Espania«. Na Grohatu so pripravili že tradicionalni zaključek poletne plezalne sezone. Poudarek je bolj na družabnem sreča­nju, kljub temu pa so nekateri splezali nekaj smeri. Milan Plesec je prosto ponovil Diagonalo v Mali Raduhi v navezi z Mirom Jelenom.

Tomo Česen

Kdo bo ukrepal?
Obiskovalci Triglavskega po­gorja so imeli 5. t. m. kaj videti. Po poti proti Doliču, po takoimenovani mulatieri, so lahko srečali pravega pravcatega motorista. Očitno Avstrijec (K 6 306 je bila registrska številka njegove speci­alke za kros) in ljubitelj ropota se ni ustrašil pred ničemer celo pred cestno zaporo, ki je na 800 metrih višine, ne.
Upajmo, da ta »športni« dose­žek ne bo našel posnemovalcev, ljubiteljev rekordov za vsako ce­no in da bodo čuvaji TNP, morda tudi v povezavi z miličniki ven­darle ukrepali. Če že vedno ne bodo mogli preprečiti takih samopašnosti, da bodo vsaj znali poi­skati storilca in ga tudi kaznovati.

Franci Savenc