Ugodna bilanca naših v Yosemitih
Pavle Kozjek in Slavc Svetičič pet dni v steni El Capa — Zmagujejo težave 5.10 c in večje
Poročali smo že, da so člani naše neformalne odprave »Yosemiti ‘84« pripotovali v yosemitsko dolino 15. septembra zvečer. Sedaj pa smo prejeli tudi pismo, ki govori o njihovih prvih dosežkih. Sicer pa se v soboto prvi že vrnejo in bodo povedali tudi kake podrobnosti.
Prvi teden, ko je bilo hudo vroče, so plezali le krajše smeri, visoke do štiri raztežaje. Vsi so zmagovali težave do 5. 10c (torej nekako VII+). Pišejo pa, da so se jim zdele poči izredno težke, medtem ko jim »stensko« plezanje tudi v višjih stopnjah ni delalo posebnih težav. Potem je bilo tri dni slabo vreme, precej se je ohladilo, toda – okoli El Capa je začelo močno pihati in to je pomenilo, da bodo dobre razmere. Zložili so skupaj vso opremo (veliko je pač nimajo s seboj) in Pavle Kozjek ter Slavc Svetičič sta 23. preteklega meseca fiksirala prvih osem raztežajev v smeri Salathe. Naslednji dan sta nadaljevala po smeri Shield, ki vodi po velikem previsnem stebru med Salathejem in Nosom. Ko je Janez Marinčič zaključeval pismo (26. septembra) sta imela do roba stene še šest raztežajev. Zaradi zaporednih raztežajev z oceno A3 in A3+ je ta smer ocenjena s 5.9 in celo 5.10 (odvisno od prostega plezanja Salatheja) ter A4.
Med čakanjem, da bodo spet vsi skupaj, sta Darjo Durjava in Marinčič prosto ponovila Vzhodni steber (5.10a), ki je poleg Zahodne stene edina »prosta smer« v mogočnem zidu El Capitana. Zlato Gantar in Hine Kranjc pa se trudita, da bi prosto preplezala eno od 200-metrskih sten z oceno 5.11. Lidija Painkiher, ki je v ZDA že od lani, je sploh v vrhunski formi in nenehno pleza. V načrtu imajo še dve tehnično zahtevni smeri v Capu, taki, ki jih naši doslej še niso ponovili.
Podatki z zbora reševalcev
Med zborom reševalcev, ki je bil na Okrešlju, je bil tudi sestanek sekretariata GRS pri PZS, prikazali pa so tudi nekatere novosti s področja tehnike reševanja. Med drugim so tudi poročali, da je bilo letos že 47 (evidentiranih) gorskih nesreč, v katerih so pomagali 45 našim in 12 tujim državljanom.
OD TOD IN TAM
Pik Komunizma
Med tistimi, ki so se letos najbolje izkazali na mednarodnem taboru »Pamir 84«, velja posebej omeniti desetčlansko poljsko ekipo, ki jo je vodil Eugeniusz Chrobak, v njej pa so b tudi tri alpinistke. Ewa Panejko-Pankiewicz in Amalia Kaploniak sta se 2, avgusta v samostojni navezi povzpeli na najvišji vrh SZ (po smeri Burevestnikov). Chrobak in Pawel Mularz sta na alpski način prečila goro; po Borodkinovi gor in smeri Burev estnikov dol. Marek Danielak, Miroslaw Dasal in Lech Kiedrowski pa so ponovili Tadžiški steber (z ledeniško Fortamblek, težavnost 6A), prečili Plato in sestopili po Borodkinovem stebru. Ob tem pa so poljski alpinisti sodelovali še pri dveh reševanjih: nemškega alpinista so prenesli s 6500 na 6000m, češkoslovaškega, ki je padel 100 m globoko na višini okoli 7000 m, pa so transportirali v dolino.
Odmevni dosežki
Najstarejša planinska revija britanski Alpine Journal, ki predstavlja enega najbolj zanesljivih virov za spremljanje alpinističnega dogajanja po svetu, je v zadnji številki (po daljšem času) spet namenila nekaj več prostora našim dosežkom. Revija objavlja sestavek Irene Komprej, ki je po podatkih Petra Podgornika opisala prvenstveni vzpon (Jugoslovansko smer) v J steni južnega vrha Aconcague. Objavili so tudi štiri njegove celostranske črnobele fotografije. Med pregledom lanské sezone pa so (ob kratkih zabeležkah) tudi fotografije Staneta Belaka …
Climbing
Revija Climbing izhaja šestkrat letno v formatu A4. Ima več zanimivih stalnih rubrik: Basecamp (pregled dodajanj po svetu), boldering, Access & Conservation, literatura, pisma bralcev… pa seveda tudi več samostojnih člankov. Poleg izrednih fotografij dajejo reviji svojstven pečat tudi številne reklame, mali Oglasi i. p.
V 84. številki je zanimiv opis prvenstva v boldenrigu, ki je bil na gori Rubidoux. Sodelovalo je koli 150 plezalcev, tekmovanje so financirale tri kompanije, za nagrade pa je bila alpinistična oprema. Vsak plezalec je imel pravico do 12 poskusov po tri minute, »reševali« pa so probleme različnih težav, ki so bili ocenjeni z 1—20 točkami. Absolutni zmagovalec je bil Terry Ayers s 161 točkami, čeprav je tekmoval v III. kategoriji (moški nad 21 let).
Koledar akcij ’85
Propagandna komisija PZS znova obvešča vsa planinska društva (in meddruštvene odbore), da je 20. t. m. zadnji rok za predložitev podatkov o planinskih akcijah (prireditve, pohodi itd.) v prihodnjem letu. Po tem datumu podatkov ne bo več mogoče vključiti v koledar, ki bo tudi za prihodnje leto izšel kot sestavili del planinskega žepnega koledarja.
Poljakinje in K2
Anna Czerwinska, Krystyna Palmowska, Dobroslawa Wolf in Wanda Rutkiewicz, so letos še drugič poskusile priti na drugi najvišji vrh sveta Čogori (K2, Qogir, 8661 m). 15. maja so postavile bazni tabor na višini 5000 m, potem pa so opremljale smer po grebenu Abruzzi skupaj s Petrom Habelerjem in Stefanom Schaffterjem. Tri tabore so postavili (6100,6700 in 7350 m), potem pa se je začelo nemogoče vreme. Vztrajale so in poskušale še 11. in 13. julija, podtem pa vendarle odnehale. Rutkiewiczewa je potem na hitro poskušala priti še na Broad Peak, vendar ji je zmanjkalo časa.
Iz Karakoruma poročajo tudi o Woemerjevi »komercialni« odpravi, ki je štela 15 članov (vsak je prispeval svoj delež in še nekaj za organizatorja), poskušala pa je priti na Broad Peak. Tudi takrat se je izkazalo, da so podobne odprave ponavadi neuspešne.
Mount St. Elias
Maja letos sta Walter Gove in Andrew Politz preplezala J steno Mount St. Eliasa (5.489 m), ki je visoka skoraj 4.500 m, zgornjih 3600 m pa ima naklonino več kot 55° C. Gove zaradi bolezni ni šel na vrh, med sestopom, za katerega sta potrebovala kar 60 ur, pa je tako omrznil, da so mu morali potem amputirati deset prstov na rokah in nogah.
Prva v južni steni
Titoune Bouchard je prva alpinistka, ki je preplezala južno steno najvišje gore obeh Amerik, 6960 m visoke Aconcague. Vzpon je zmogla v navezi z možem Johnom. Poročajo tudi o vzponu na Fitz Roy. 12. februarja sta se nanj povzpela Scott Backes in Scott Cole, in to po Ameriški (Kalifornijski) smeri.
Neumorni »Ta črn«
Filip Bence iz Tržiča, ki ga prijatelji kličejo »Ta črn«, spada med tiste naše alpiniste, ki plezajo največ. Ne ustavi ga slabo vreme in če ne gre drugače, pleza popoldan, ko konča delo. Pred tednom dni je v petek popoldan ponovil Kaminsko, Macesnovo in Koledarsko smer ter Rumeni odlom v Begunjščici. V soboto pa sta z Dušanom Markočem plezala še v steni Bele peči nad Lomom. Stena je med našimi alpinisti več ali manj neznana, je pa v njej že nekaj lepih smeri (do 110 m, tudi V. in VI. stopnje). Ponovila sta Sleparsko, Fazanovo in Direktno.
Zimske vrtnice
Tržaška pokrajina je bogata s skalnimi pečinami in na njih se posebno alpinisti kaj radi preskušajo. Pod vodstvom Ettoreja Tommasija so že leta 1975 nameravali pripraviti nekaj zavarovanih poti – kot prehod v plezalne, pa tudi za aktivnost med zimsko sezono, ko takih možnosti v visokih gorah ne gre iskati. Prvo pot, imenovali so jo »Zimska vrtnica« (Rose d’inverno), so pripravili dve leti kasneje. In ker je opremljanje te poti ter vzdrževanje terjalo kar precej naporov, so se združili in organizirali kot sekcija pri CAI XXX Ottobre. Pot je celo presegla pričakovanja in je kmalu postala priljubljena izletniška točka. Razširili so jo, zavarovali kar vso pečino in nastala je prava mreža takih »smeri« in variant. Letos so priključili še 400 m dolgo zavarovano plezalno pot, ki vodi pod obronkom kraške planote prav do Jezera. Nekateri prehodi so prav zračni.
Ideja, ki ni vznikla le na Tržaškem, bila bi pa morda vredna posnemanja tudi pri nas? Meja med sposobnostmi (in hotenji) alpinistov in planincev je še vedno preveč očitna, marsikomu manjka »kaj več«, prehod v marsikatero našo zavarovano plezalno pot, kaj šele tuje »ferate« pa tudi ni preprost.
Olimpijska smer
Marko Kogoj in Edo Kozorog, člana Soškega AO, sta 30. septembra preplezala novo smer v steni Novega vrha. V čast prvi kolajni na ZOI, ki jo je prismučal Primorec Jure Franko, sta jo imenovala Olimpijska smer. Ocena VII/VI+, 120 m, 3.30 h, vodi pa po počeh med Melitino in Pojočo travico. Ključno mesto je izstop iz poči, pet metrov po ploščah, brez možnosti varovanja. V steni je ostalo polovico (4 k) uporabljanih klinov, večinoma sta namreč uporabljala zatiče in metulje.
Možnosti v SSSR
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je v dogovorih s sovjetsko federacijo alpinizma, o organizaciji odprave v Tien Šan, skupino Kirgiški Alatau. Ta skupina je še malo znana celo sovjetskim alpinistom, od tujih pa so bile v njej le redke odprave v zadnjih treh letih. Vrhovi so visoki sicer »le« 4500-4800 m, toda imajo težke skalne, ledene in kombinirane stene. V poštev bi prišla zamenjava, tako da bi si naši alpinisti morali plačati prevoz v Moskvo in nazaj ter oskrbeti sovjetske alpiniste, ki bi prišli k nam. AO, ki bi se lotili te akcije, naj najkasneje do konca meseca sporoče vodjo in število udeležencev. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora imeti vsaj polovica udeležencev odprave izpolnjene pogoje za kategorizacijo, vsi pa morajo biti registrirani.
Tudi za prihodnje leto so možnosti, da se naši alpinisti udeleže mednarodnih taborov v SSSR. V taboru Ačlik Taš pod Pikom Lenina (7134 m) bosta dve izmeni: od 7. do 31. julija in od 31. julija do 21. avgusta, cena pa je 1200 dolarjev. V taboru Fortambek in Moskvin pod Pikom Komunizma (7495 m) pa je predvidena le ena: od 12. (ali 14.) julija do 12. avgusta. Cena vse oskrbe na tem taboru je 200 dolarjev višja, tisti, ki bodo želeli pod J steno najvišjega vrha SSSR, pa bodo morah dodati še po 100 dolarjev za osebo. Polet s helikopterjem pa opravijo le, če je vsaj osem kandidatov. Poleg navedenih možnosti v Pamirju so seveda tudi v prihodnjem letu možnosti v Kavkazu (spomladi in poleti) in to na več mestih, pa v Altaju in Čimbulaku. Podrobne informacije posreduje KOTG.
Iz ČSSR jih pride 25
Češkoslovaški alpinizem doživlja zadnja leta ponoven kvaliteten vzpon v veliki meri tudi zaradi dobre organizacije in strokovnega dela. Za selekcije imajo že natančno izdelane načrte o aktivnosti v prihodnjem letu, cilji so izredno pestri, težavnosti pa ustrezajo selekciji in načrtom. Pozabili seveda niso tudi na naše gore. Po tradiciji jih bo pozimi v Julijce vodil Jan Krh- Honza, pride pa jih 25 (med drugim tudi taka slavna imena kot je Rakoncaj, ki ima za seboj že K2), za nas je še posebej zanimivo, da bodo s seboj prinesli deset filmov s festivala v Adršpachu, na katerega smo redno vabljeni, vendar se doslej še nikoli nismo odzvali.
Dva dni v Hochschwabu
Ker so pri nas v gorah že dokaj neugodne razmere, so se člani AO Kozjak iz Maribora čez vikend umaknili v bližnji Hochschwab. Zaradi nizke nadmorske višine ni bilo snega in so lahko uresničili načrte. V Schartenspitze so Bogdan Rojs, Matjaž Roter in Rastko Vrečko preplezali Zahodni raz (V, Al), Franc Bračko in Zdenko Zorič Leobensko poč v S steni (VI, A2), Matjaž Fištrovec in Sašo Puhmajer pa Schinkovo v S steni (IV- V). Plezali so tudi v Malem Winkelkoglu, in sicer Höferjev kamin in SZ steber, v Velikem pa Z greben in Grapo. Povedali so tudi, da jih domačini zelo prijazno sprejemajo in so pozorni na njihove vzpone, smeri pa so pestre, kamnina dobra in na ključnih mestih so dobri varovalni klini.
Centralni steber Rzenika
Člana AO Vipava Darko Hrovatin in Davorin Kodele sta kratkotrajno izboljšanje vremena izkoristila za obisk stene Rzenika. 29. preteklega meseca sta ponovila Centralni steber (Kodele PP), čeprav je bila stena povsem mokra. Poročajo tudi, da sta Marko Fabčič in Kodele 1. septembra PP smer JLA v Šitah, naslednji dan pa s tečajniki še Zajedo v Malem Jalovcu. Sedaj pa pripravljajo plezalni vrtec za proste ponovitve, da bi lahko kar najbolj izkoristila zimsko (in spomladansko) sezono za trening. Ko bo vse pripravljeno, nameravajo v goste povabiti tudi tovariše iz drugih odsekov.
V domačih stenah
Čeprav je v visokogorju že zapadel prvi sneg, so tudi člani AO Gorje izkoristili kratkotrajno izboljšanje vremena za obisk visokih sten. V nedeljo 30. septembra sta Franci Ferjan in Cveto Podlogar ponovila Desno smer v Trapezu (Veliki Draški vrh), Brane Žemva in Miha Žumer pa Brojanov raz v Stenarju.
Tečaj GRS za pripravnike
Tečaj gorske reševalne službe za pripravnike, bo od 19. do 21 t. m. v domu pod Storžičem in v okolici. Zbor se bo začel v petek ob 19. uri, končal pa v nedeljo do 14. ure. Vsi udeleženci morajo imeti s seboj poletno alpinistično opremo (na dva eno plezalno vrv). Stroške tečaja (organizacija, oskrba in prenočišča) bo krila komisija za GRS pri PZS, prevozne pa matične postaje.
Vzponi Zvoneta Peterlina
V AO Škofja Loka ugotavljajo, da se poročanje včasih zatika, ker se jih preveč javi za poročanje. Ob podrobnejši analizi pa je hitro moči ugotoviti, da manjkajo poročila o prenekaterem pomembnem vzponu. Zvone Peterlin je na primer 11. avgusta sam preplezal Skalaško s Čopom, dan kasneje pa še Helbo z Ladjo. Opravil je tudi več prvenstvenih vzponov. 21. avgusta je (v sestopu) preplezal Sestopne kamine (IV+/III, 100 m) v skrajnem desnem delu ostenja Pece in še varianto le-teh (III+/II). Dan kasneje je sledil Ledvični čaj (VI, AO/V, 230 m), levo od Direktne v istem ostenju. V Pelcu nad Klonicami pa je preplezal Franceljnovo smer (v čast oskrbniku postojanke pod Špičkom VI/III-IV, 350 m) in še dve variante, vse 28. avgusta.
V Škofji Loki so v četrtek začeli z alpinistično šolo. Vodi jo Franc Vidic, predavanja pa bodo imeli ob četrtkih zvečer v prostorih Puštalskega gradu. Vabijo vse, ki jih zanima alpinizem.
Tudi v Paklenici dež
Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (Akademski AO) sta pred tednom dni obiskala Paklenico. Z vremenom pa tudi tam ni bilo sreče in v presledku med dežjem sta ponovila le Karabore. Srečala sta številno ekipo Avstrijcev, manjkali pa niso tudi slovenski plezalci. O njih dosežkih (menda je ljubljanska naveza opravila tudi prvenstveni vzpon) pa še nismo zvedeli nobenih podrobnosti.
O delu AO Novo mesto
Član AO Novo mesto so prek poletja plezali tako v domačih kot tujih gorah. Bili so v Švici (Matterhorn) in Franciji, kjer sta Arno Koštomaj in Roman Mihelič ponovila Gervassutijev ozebnik v Mt. Blanc du Taculu. Od vzponov v domačih gorah pa izstopa ponovitev Prusikove smeri s Kunaver- —Drašler v Sfingi, ki jo je opravil Koštamaj z Andrejem Kmetom (AO Trbovlje). Jesenski čas pa bodo izrabili za vzgojo novih članov. Te dni se bo namreč tudi pri njih začela alpinistična šola.
Bila sta v V. Atlasu
Rafko Kadunc in Miha Žumer, člana AO Gorje, sta se letošnji deževni jeseni »umaknila« v Maroko, točneje v Visoki Atlas. Za začetek sta se z Angležem Edom Fittnesom povzpela na tamkaj najvišji vrh (tudi naj višji vrh S Afrike) Taoubkal (4167 m). Nadaljevali so s prečenjem do Tizi-n-Oua- noums (4000 m). Dan za tem sta se oba naša alpinista povzpela še na tretji štiritisočak Ouanou Krim (4088 m), in sicer po S grebenu (II—III). Pot v kanjon Todra pa so črtali s programa, saj je bilo še pretoplo (40-45° C) in plezanje praktično ne bi bilo mogoče.
Alpinistična šola v Celju
V četrtek so v društvenih prostorih PD Celje vpisovali v alpinistično šolo, ki jo bo vodil Jože Zupan. Predavanja bodo na Stanetovi 1/1 (informacije ob četrtkih zvečer), vaje pa bodo imeli v vrtcu v Tremarjih.
Kranjčani v Ospu
Konec septembra so mladi kranjski alpinisti obiskali Osp. Toda spet, kakor že večkrat letos, so morali čakati na kratke prekinitve deževja. Bine in Marjan Pušec sta ponovila smer Medo (z varianto Vroča poč) in Avtocesto, kar sta opravila tudi Igor Kalan in Miha Kuhar. Poročajo pa tudi, da so dobili na razpolago telovadnico v Posebni šoli, kjer imajo sedaj vsak ponedeljek kondicijski trening.
Mladinska komisija UIAA
Pred tednom dni je bil v koči Porta (pogorje Grigna) nad jezerom Como sestanek mladinske komisije mednarodne planinske zveze UIAA. Naši predstavniki, Franjo Krpač, Janez Pretnar in Miro Vrhovec so sprejeli organizacijo (v imenu PZ Jugoslavije) pionirskega planinskega tabora avgusta prihodnje leto na Vršiču. Ob te priložnosti bo tudi sestanek MK UIAA, naši pa bodo pripravili teze za poenotenje izobraževanja mladinskih vodnikov. Zanimivo je, da so med razpravo načeli tudi vprašanje smiselnosti udeležbe predsednika MK UIAA na zasedanju v Seulu (stroški).
Izboljšujejo lavinsko službo
Podkomisija za plazove PZS je na zadnji seji razpravljala tudi o lavinski službi. France Bernot, ki vodi to de javnost v okviru Hidrometeorološke ga zavoda SRS, je povedal, da so v stikih s LWD pri koroški deželni vladi in ustrezno italijansko službo. V bližnji zimski sezoni si bodo dnevno izmenjavali podatke s postajama v Celovcu in Vidmu. Pospešiti pa je treba delo na katastru plazov, ker je bilo na tem področju že tako preveč zamujenega (ob razčiščevanju Kompetenc). X. dan varstva pred snežnimi plazovi bo sredi decembra (ali januarja) v Poljčanah in na Zelenici ali Pokljuki. Načrtujejo tudi tečaj za učitelja in vaditelje smučanja, sodelovali bodo na tečaju za inštruktorje alpinizma itd. Udeležiti pa se nameravajo tudi nekaterih akcij na tujem.
Franci Savenc
Brez priznanj za gostitelje
Na kranjskem festivalu športnega in turističnega filma so zmagali švedski in francoski filmi
Žirija, ki jo je vodil jugoslovanski režiser Predrag Glubovič, je razglasila naslednje nagrajence desetega festivala v Kranju: zlati Triglav, ki pomeni naj višje priznanje, je dodelila švedskemu filmu »Srebrna cesta«, spremljanju turističnih in rekreacijskih doživetij ob kanalu, ki so ga zgradili čez polotok.
»Jadranje na deski« je film, ki je v Kranju dobil srebrno nagrado. Bron pa je pripadal sovjetskemu filmu »Vedno znova«, naravnost krutemu pričevanju o tem, kako nastajajo športniki iz otrok.
»Atletske variacije« so film, ki je žiriji povedal največ o združevanju med športom in turizmom. Zato je dobil nagrado Cieps — UNESCO. Nagrado »Pierre de Coubertin« je žirija dodelila kubanskemu filmu »Več kot medalja«, žirija je menila, da je letos veliko naredila ljudska kamera, in v tej konkurenci se je vendarle odločila za posnetek avstralskih padalskih skokov z naslovom »Sprehod po nebu«. Kar zadeva športno vzgojo, je žirija menila, da jo je najbolje predstavil francoski film »K dovršenosti skoka ob palici«. Obenem je žirija menila, da zasluži veliko kranjsko plaketo za svojo predstavitev francoska kinematografija.
Stanka Godnič
