Mozirska sekcija s širokim zaledjem
Alpinisti so se temeljito pripravili – Pomagajo jim tudi člani ŠAO
V občini je kar šest planinskih društev (Gornji grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Rečica in Solčava), nimajo pa nobene alpinistične šole, kar pomeni, da se mladi vključijo kam drugam ali pa se aktivnosti (vsaj začasno) odpovedo. Ker so se nekateri začeli z alpinizmom ukvarjati tudi kot samorastniki, je vodilo organizatorje pri PD Mozirje, da so pričeli misliti na AS. Po temeljitih pripravah (tudi pozimi v gorah) so ob pomoči podjetij priredili najprej vzpon na Grossglockner, potem pa še na Mont Blanc.
Štirje so se potem udeležili še začetniškega alpinističnega tečaja na Vršiču, šele potem pa so, čeprav jih je že takoj na začetku doletela nesreča, ustanovili sekcijo. Strokovno pomoč so jim obljubili člani Šaleškega AO iz Velenja, 7. t. m. pa so že začeli tudi z alpinistično šolo. V četrtek je imelo deset udeležencev AŠ, kolikor jih je za sedaj vključenih, tudi prvo predavanje o opremi.
Tudi za naprej jim ne manjka načrtov. Načelnik sekcije je Martin Berzelak-Kvint, iz ŠAO mu pomaga in svetuje Pavle Svatina, vso pomoč pa ima tudi pri vodstvu PD Mozirje, ki bo prihodnje leto slavilo že 90-letnico.
Vzgoja za varno hojo v gore
Alpinistična šola pri PD Železniki je privabila že več kot 30 mladih
Tudi v tem kraju so ustanovili alpinistično sekcijo, ker so jo narekovale potrebe. Miha Prevc, ki AŠ vodi, je namreč pred štirimi leti začel s poučevanjem na osnovni šoli, kmalu pa se je oprijel tudi planinske vzgoje, saj je že tako večino prostega časa prebil v gorah s tovariši iz AŠ Škofja Loka, pa tudi iz Kranja. Vedno znova se je spraševal, kaj mladim priporočiti, ko zapuste OŠ? Velika večina jih namreč preneha s planinsko aktivnostjo, celo tisti, ki so se poskušali vključiti v AO Škofja Loka, niso našli prave povezave.
Pobuda je nastala v okviru PD, na ustanovnem sestanku pa se jih je zbralo kar precej, tudi dva alpinista, trije pripravniki in dva tečajnika iz AO Škofja Loka. Domenili so se za osnovni koncept dela, predvsem, da ne bo v ospredju le plezanje, temveč tudi gorništvo v najširšem pomenu, tako so 15. septembra že pričeli z alpinistično šolo. Pokroviteljstvo je prevzel AO Kranj, vodstvo AŠ pa Nejc Zaplotnik. Na prvem sestanku jih je bilo 22, sedaj pa jih prihaja že 30 in več. Imeli so tudi že vaje v plezanju, in sicer na Turncu, načrtujejo tudi skupne ture, sčasoma pa razširitev v AO.
Konec poletne sezone
Slabo vreme in višinske ohladitve, oboje je prispevalo k razmeroma zgodnjemu koncu poletne alpinistične sezone. Tisti, ki so bili zadnji čas v gorah namreč poročajo, da so stene ponekod pobeljene že do 1500 m in še nižje, da se je sneg oprijel pod vplivom vetra in da je malo verjetno, da bo (vsaj v višjih legah) skala še okopnela za normalne poletne vzpone. Čas do zimske sezone bo mogoče zapolniti večinoma le z vzponi v nižjih in južnih stenah.
V Kavkaz in Pamir
Sovjetski alpinisti so ponudili izmenjavo za Kavkaz; deset naših naj bi od 13. do 31. julija prihodnje leto prebivalo v taboru Ulu Tau, v zameno pa bi avgusta ali septembra prišlo k nam enako število alpinistov iz ZSSR. AO morajo svojo kandidaturo prijaviti najkasneje do konca meseca, ker se ne sme ponoviti, da bi spet zadnji trenutek odpovedali rezervacijo. KOTG priporoča povezavo več zainteresiranih.
Prihodnje leto pa se bo mogoče udeležiti tudi tako imenovanih »valutnih taborov«. Od 13. julija do 13. avgusta je mogoč odhod v pamirski tabor Ačik Taš (1200 dolarjev) ali na stičišče ledenikov Fortambek in Moskvin (1300 dolarjev). Cena velja za relacijo Moskva-Pamir-Moskva in zajema seveda popolno oskrbo. Nekoliko cenejši je obisk Kavkaza (pozimi, spomladi ali poleti, od 600 do 900 dolarjev). Novost pa so trekingi. V zahodni Tjen Šan (Čimgan) v kombinaciji s turističnimi ogledi (zahtevnejši program) je mogoče za 1500 dolarjev. Prijave sprejema in nudi podrobnejše informacije: Planinska zveza Slovenije – KOTG, Ljubljana – Dvoržakova 9.
Naše planine
Naše planine, ki jih zadnji čas ponovno samostojno izdaja PZ Hrvatske (poprej v sodelovanju nekaj let s PZ BiH), izhajajo šestkrat letno, imajo pa 2002 naročnika. Največ jih je razumljivo iz sosednje republike (1658, samo iz Zagreba 750), iz Srbije jih je 148, iz BiH 110, 39 iz naše republike, 9 iz Črne gore in 5 iz Makedonije. Naše planine razpošiljajo v 122 krajev v domovini in na 36 inozemskih naslovov. Če upoštevamo, da so imela hrvatska PD lansko leto (po evidenci o prodanih znamkicah) 31.542 članov, pomeni da je razširjenost glasila relativno zelo podobna Planinskemu vestniku iz PZ Slovenije (blizu 5000 naročnikov in 102.000 članov). Naročnina za Naše planine je 300 din, nakazati pa jo je potrebno na tekoči račun PZH 30102-678-5535 z oznako »Za NP«.
Radovljiški vzponi
Blaž Jereb in Mirko Pogačar sta 29. preteklega meseca preplezala Direktno v Stenarju, dan za tem pa Levo v Šitah. Vili Božič in Milan Mravlje pa sta 1. t. m. ponovila smer Dolar-Kilar-Vavken v Trapezu nad Krmo. Smer Krušic-Dimitrov v Spodnjem Rokavu pa ni plezal (26. septembra) Božič sam, temveč z Zvonetom Andrejčičem. V izstopnem delu sta (zaradi megle in nekoliko nejasnega opisa) opravila novo varianto (4 R, IV/II-III). 9. in 10. t. m. pa je večina članov AO Radovljica spet bila na udarniški akciji v Trenti (za Pogačnikov dom).
Srečanje mladih
Tradicionalnega vzpona na mejni tatranski vrh Risi (2500 m), ki ga češkoslovaški planinci organizirajo v spomin na Vladimirja Iliča Lenina – letos je bil že 26. – se je udeležilo kar 4300 mladih. Med mlade iz ČSSR in Poljske je prišel tudi prvi češkoslovaški astronavt V. Remek. V Tatraganski Lomnici pa so organizirali več seminarjev in športnih tekmovanj.
V Nepalu 23 novih vodnikov
Pred dnevi sta se vrnila v domovino Bojan Pollak in Andrej Štremfelj, ki sta v Manangu (Nepal) 25 dni vodila šolo za domače vodnike. Poleg njiju sta sodelovala še inštruktorja ENSA Jean Coudray in Daniel Stolzenberg ter pet domačih. Od 24 tečajnikov jih je potrebne izpite opravilo 23. Organizacija je bila odlična, enako tudi hrana, opravili pa so tudi prečenje Naur (5850 m) in Nitje (5800 m) Peaka. Inštruktorji pa so se razen tega povzpeli še na Torung Peak in 20. septembra tudi na Jakkava Peak (6484 m), kar je prvi uradni pristop. Tečaj je minil tudi brez večjih nesreč in poškodb, čeprav jih je presenetil tudi kložast plaz.
Iz poročil AO
AO Trbovlje: Matevž Lenarčič je z Bojano Tomaž 29. preteklega meseca preplezal Kamniško v Koglu, 3. t. m. pa sam Zupanovo v Koglu in Zajedo Skute.
AO Novo mesto: Precej so plezali v stenah nad Češko kočo in Aljaževim domom. Med drugim sta Stojan Golob in Miloš Kolšek preplezala Zajedo Ekar-Jamnik, Bojan Kovač in Janez Železnik Bavarsko v Steni, Golob in Železnik pa kombinacijo Skalaška-Čopov steber.
OD TOD IN TAM
Sam pripravil serijo vodnikov
Arno Puškaš je lansko leto izdal zadnji – sedmi zvezek svoje monografije Visokih Tater. Začel je konec leta 1957 z vodnikom, ki obsega 200 strani in je izšel v nakladi 5225 izvodov. Sedaj pa se (upravičeno) lahko ponaša z zbirko, ki ima skupno kar 1557 strani, 428 fotografij in 34 prilog (shematskih zemljevidov velikega formata). Edicije so izšle v nakladi skoraj 40.000 kosov.
Bilogorski planinar
Tudi osma številka Bilogorskega planinara, ki ga izdaja PD »Bilo« (le prvi dve številki je pripravilo PD Ravna gora- iz Varaždina), je vredna vse pozornosti. Urednik dr. Milivoj Kovačič je največ pozornosti razumljivo posvetil najbližji okolici, toda uspel je pritegniti tudi pisce od drugod. Za alpiniste je zanimivo nadaljevanje B. Predoviča o odpravi »Pamir 81 «, za vse pa prevod iz Quicka o (ne)varnosti v gorah.
Servis tudi za planince
Planinec, reševalec in učitelj smučanja Nenad Meandžija je pred kratkim odprl »Šport hobby servis« (Sarajevo, Nemanjina 18), ki se je že uveljavil med tamkajšnjimi planinci in drugimi športniki. Izdeluje spalne vreče in drugo puhasto opremo, razne nahrbtnike (posebej so se izkazale kopije modelov Karrimor, gamaše, rokavice in podobno. Opravlja pa seveda tudi montažo in popravila smuči. Eno prvih večjih naročil je bila oprema reševalcev sarajevske postaje GRS. Oglašajo pa se mu tudi že iz drugih krajev.
Franci Savenc
Izkušnje reševalcev
Simpozija gorskih reševalnih služb na Kavkazu se je udeležil tudi zastopnik naše GRS – Poseben zbornik na temelju referatov
Simpozij gorskih reševalnih služb socialističnih dežel na Kavkazu je trajal tri dni, udeležili pa so se ga zastopniki Poljske, ČSSR, Romunije, Bolgarije, NDR, Jugoslavije in seveda SZ. Posebna komisija domačih reševalcev bo sedaj na osnovi referatov in razprave pripravila še poseben zbornik z ugotovitvami in povzetki.
Gostitelji so pripravili dva referata. Posebno zanimiv pa je bil tisti, ki ga je imel njihov častni član Martinov, prikazal pa je taktiko reševanja na Pik Moskvi. Izdelan imajo načrt skoraj za vsa mesta, kjer bi se nesreča lahko zgodila, označena tista, kjer bi lahko pristal helikopter (ali vsaj odvrgel hrano ali opremo). Zajete so vse dosedanje izkušnje. In take načrte imajo pripravljene skoraj za vse pomembnejše gore.
Poljski predstavnik Miodonski je spregovoril o preventivi pred težjimi vzponi. Posebej je opozoril na kar najboljšo (fizično in psihično) pripravo na turo, izbor udeležencev, popolno poznavanje terena in vremenske razmere. Obvladanje reševanja in samoreševanja ter uporabe vseh tehničnih pripomočkov pa je osnovna zahteva za vsakega alpinista.
Preventiva med mladimi je bila osnova bolgarskega referata. Pol njihove dežele je planinski svet in polovico tega se dviga nad višino 2000 m. Pa so vse gore vendarle dostopne skozi vse leto, planinske postojanke pa so brezžično povezane z bazo in GRS. Zato posvečajo največjo skrb izboru in pripravi vodnikov, sodelovanju organizacij s šolskimi vodstvi, pripravi primerne opreme in odnosu udeležencev do narave. Imajo pa tudi možnost, da izlet prepovedo.
Romunska GRS (Salvamont) združuje zdravnike in alpiniste. Ker je pri njih od planinskih akcij najbolj množična »Ofenziva na Karpate«, v kateri sodeluje na tisoče ljubiteljev narave, se z njo tudi največ ukvarjajo – s plakati in publikacijami, navodili, kako ukrepati v primeru nezgode in s tečaji prve pomoči.
GRS v NDR je sekcija Rdečega križa. Njihova predstavnika pa tudi v referatu nista povedala kaj posebno zanimivega. Bolj sta govorila o njihovi vlogi za varstvo okolja kot o reševanju.
Češkoslovaška delegacija je predstavila preventivo pred plazovi in vlogo lavinskega psa. Psom, ki so še vedno najboljši človekov pomočnik med reševanjem izpod plazov, posvečajo veliko pozornost.
Priprava kadrov GRS je bila druga tema sovjetske delegacije. V 45 letih delovanja so prišli do ugotovitev, da mora biti vsak njihov alpinist tudi reševalec, da mora biti sistem dela povsod enak in da je treba vsakemu že na začetku vcepiti moralno zavest, da je vedno dolžan pomagati ter da tovariša v nesreči nikdar ne smeš pustiti samega. Na tem tudi temelji njihovo šolanje, od »značkista« do častnega reševalca.
Preventiva kot osnovna in stalna naloga GRS je bila tudi tema našega referata, ki ga je pripravil Pavle Šegula, čeprav se sam zasedanja ni mogel udeležiti. Spregovoril sem o našem sistemu vzgoje, o pomenu osebnega vzgleda, sredstvih obveščanja, učbenikih in filmih, skratka o sredstvih in ukrepih, ki jih pri nas namenjamo tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov zahajajo v gorsko naravo.
Organizatorji so med simpozijem izrazili željo po posebni organizaciji, ki naj bi podobno kot IKAR v svetovnem merilu, povezoval GRS socialističnih držav.
Videli smo tudi film o pripravah sovjetskih alpinistov za vzpon na Everest. Trajale so dve leti, imeli so velik strokovni štab, ki je deloval tudi kot selekcijska komisija, kandidati so bili veliko v gorah, pod Everest pa so odšli iz Pamirja tako rekoč že aklimatizirani (in ne kot mi, zgarani v kleti kliničnega centra, kjer smo pripravljali tovore). Večina njihovih skupnih treningov je bila situacijskega značaja, veliko pa so sodelovali tudi z vesoljskim inštitutom.
Borut Bergant
Kredarica počiva pod snegom, planinci pa jo »grade« naprej
Vrsta akcij za financiranje posodobitve Triglavskega doma na Kredarici – Loterijske srečke so že v prodaji po vsej Sloveniji – Postojanka bo zgrajena na 31. avgusta 1983
Najvišje gradbišče pri nas, Kredarica na višini 2500 m, že počiva pod snegom, zaživelo pa bo spet šele junija, ko se bodo začela zadnja dela pri posodobitvi Triglavskega doma.
Prihodnje leto bo potrebno na Kredarici opraviti še naslednja dela: končati gradbena in obrtniška dela ter opremiti novi trakt doma; obnoviti okna, tlak in zunanje opaže starega doma; zgraditi zimske in gospodarske prostore; urediti transportno pot in okolico.
Vse to bo potrebno opraviti do 31. avgusta, med tem pa bo moral biti dom na vrhuncu sezone odprt za obiskovalce, kar pomeni, da bo moral novi trakt prevzeti goste že pred začetkom obnavljanja starega doma.
Za vsa ta dela bo potrebno dodatno zbrati okrog 20 milijonov dinarjev uporabnih sredstev. Razpoloženje za denarne prispevke je po uspešni letošnji gradnji na Kredarici dokaj ugodno, saj so nekatere organizacije združenega dela že prispeva velik delež, še več pa jih je v rezervi.
Poleg tega pa gradbeni odbor pričakuje znatna sredstva tudi od nabiralnih akcij, ki jih ima v načrtu.
Loterija »Posodobitev Triglavskega doma na Kredarici«
Srečke po 50 din so v prodaji v vseh kioskih Tobaka in vseh planinskih društvih Slovenije. Srečke bodo v prodaji do 23. novembra, 24. novembra pa bo na koncertu bratov Avsenik v športni dvorani v Škofji Loki ob 19.30 žrebanje 2624 dobitkov od 100 do 300.000 din.
Prodaja podarjenih umetniških del
Nabiralna akcija pri likovnih ustvarjalcih še ni končana, prodajna razstava pa bo po vsej priliki prihodnji mesec v pritličnih prostorih Ljubljanske banke na Trgu revolucije v Ljubljani.
Simboličen prispevek vseh jugoslovanskih planincev
Vsi jugoslovanski planinci bodo odkupovali spominske markice po 2 din v letih 1982, 1983 in 1984. Vsa planinska društva v Sloveniji so že dobila markice, v kratkem pa jih bodo dobile tudi druge republiške zveze.
Prodaja posvetilnih razglednic, nalepk in letakov
Vsi ti spominki bodo na voljo v planinskih društvih in v trgovinah s papirjem.
Od vseh teh akcij, pri katerih sodelujejo tiskarne Zavoda za statistiko SRS, Ljudske pravice, Aera, Gorenjskega tiska, Jožeta Moškriča ter Papirnice Vevče, pričakujemo okoli osem do devet milijonov dinarjev, preostanek pa bo potrebno zbrati s prostovoljnimi prispevki zlasti v tistih občinah, ki se doslej še niso priključile ali pa so skromno zastopane v projektu Triglavski dom. Pobudniki obnovitvene gradnje na Kredarici pričakujejo primeren odziv, saj se ljudje dobro zavedajo, da je en sam Triglavski dom za ljudstvo več vreden kot tisoč vikendskih hišic.
Jurišna naveza na Kredarici, kakor je nek pohodnik na Triglav imenoval graditelje, je sposobna, da pogumni načrt gradnje Triglavskega doma z urejenimi sanitarijami in zmogljivostjo 180 ležišč in prav toliko sedežev, ločenimi zimskimi prostori in meteorološko postajo pravočasno izroči v uporabo obiskovalcem.
Upravičeno upamo, da bodo ljudje iz vseh krajev Slovenije sodelovali v loteriji in s prispevki pomagali graditeljem doma našega ponosa, združeno delo pa vgrajevalo svoje kamne v našo najvišjo in najbolj obiskano gorsko postojanko – Triglavski dom.
Gregor Klančnik
Kamničani širijo postojanko
Prihodnje leto povečana koča na Kamniškem sedlu – Prostor za 150 planincev
Devetdesetletnico organiziranega planinstva na Slovenskem bodo kamniški planinci prihodnje leto proslavili s pomembnim uspehom. Odprli bodo namreč prenovljeno in povečano kočo na Kamniškem sedlu, ki je ena najpomembnejših planinskih postojank v Kamniških in Savinjskih Alpah.
Stara koča z 90 ležišči je bila že premajhna za vse večji obisk, poleg tega pa so bili nekateri prostori v njej neprimerni. Zato so se lani lotili preurejanja. Letos so zgradili prizidek, v katerem bo spodaj velik dnevni prostor in sanitarije, zgoraj pa spalnice. V njih bo lahko prenočilo kar 150 planincev.
Zaradi gradnje so bili planinci na Kamniškem sedlu letos nekoliko prikrajšani. Vendar pa je prijazna in ustrežljiva oskrbnica Fani Mihelič iz Kamnika s svojo pomočnico poskrbela za to, da so bili obiskovalci kljub temu zadovoljni s postrežbo.
L. S.
