Prvenstvena 8. stopnje v severni steni Triglav
T. Jakofčič in M. Kajzelj sta za novo smer porabila dva dni – Najtežji raztežaj sta ocenila VIII+, vzpon pa opravila ob minimalni uporabi svedrovce
Tomaž Jakofčič (AAO) in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta v Triglavu v dveh dneh preplezala zelo zahtevno smer »Na drugi strani časa«. Posvetila sta jo spominu na alpinista AK Vertikala Tomaža Petača in Miha Vrečo, ki sta se pozimi ponesrečila na Jezerskem. Nova smer poteka med Petrnelovo in Spominsko smerjo Boruta Berganta. V njej prevladuje prosto plezanje. Ko sta si ogledovala predel stene, v katerem sta potegnila smer, se jima je svet zdel neprehoden, med plezanjem pa sta naletela na izjemne prehode v okviru osme stopnje.
Prvič sta vstopila 5. septembra. Plezati sta začela levo od Bergantove. Prvi raztežaj (VII) je bil krušljiv, višje pa je bila skala zelo dobra. Drugi raztežaj ni bil zahteven (V+). V tretjem sta prvič v tej smeri naletela na odstavek osme stopnje. Stojišče na vrhu tega raztežaja je skupno z Bergantovo smerjo. Naslednji raztežaj je bil psihično zelo zahteven. Preplezala sta ga s pomočjo tehnike (VIII-, A1). V petem je bilo varovanje sicer nekoliko boljše, vendar tudi tu ni šlo brez tehničnega plezanja (VIII-, A1). Proti koncu prvega dne plezanja sta se lotila še šestega raztežaja. Nekaj metrov nad polico je Kajzelj viseč v hudičevem krempeljcu zavrtal svedrovec. Potem sta se spustila nazaj pod steno. To je tudi zadnje mesto, kjer se je še mogoče umakniti iz smeri, saj postane višje zelo previsna. Prvi dan sta plezala 10 ur in pol.
MED VZPONOM – Tomaž Jakofčič visi v hudičevem krempeljcu na začetku tehničnega raztežaja. (Foto: Miha Kajzelj)
Drugič sta vstopila 11. septembra. Prvim trem raztežajem sta se tokrat ognila po Bergantovismeri. Četrti in peti raztežaj sta uspela preplezati prosto (VIII- in VIII). Tudi šesti raztežaj, v katerem sta prvič odnehala, sta ponovila prosto (VIII+). Sledil je edini tehnični raztežaj v smeri (A2-A3). Poleg prvega je to edini raztežaj s slabo skalo. Kajzelj ga je kot drugi skušal preplezati prosto, vendar mu to ni uspelo. Po njegovem mnenju bodo težave okrog devete stopnje. Slabo skalo bi s dalo očistiti, padec pa zaradi previsnosti tudi ne bi bil prenevaren do stika s Helbo, ki jo nova smer doseže 40 metrov pred stikom Helbe s Skalaško, sta potegnila še dve vrvni dolžini (VII in VI+). Od tretjega stojišča do vrha smeri sta potrebovala 5 ur.
Skupna ocena smeri je VIII+, A2 – A3 / VIII- (obvezno VIII-), visoka je 300 metrov. Veliko je plezanja po luknjicah, kjer je varovanje možno urediti le z zatiči in metulji. Na vseh težjih mestih, razen tam kjer se varuje z zatiči in metulji (frendi), so klini že zabiti. V smeri je ostalo 15 klinov in pet svedrovcev s ploščicami. Od petih so štirje svedrovci zavrtani na stojiščih. Tehnični raztežaj je ostal neopremljen. Ponavljalcem priporočata, naj s seboj vzamejo komplet zatičev in metuljev ter 10 debelih in tankih klinov.
MIHA PETERNEL
ALPINISTIČNE NOVICE
Bonattijev steberv Druju
Miro Kaker in Grega Lačen (oba AO Črna) sta ponovila Bonattijev steber(ED-, 600 m) v Druju. Solo prvenstveni vzpon po tem stebru, ki ga je opravil leta 1955, je ena največjih mojstrovin slavnega Walterja Bonattija. Kaker in Lačen sta za vzpon porabila 9 ur. Vreme je bilo bolj slabo, enkrat pa ju je celo namočil dež.
(M. P)
Po Kamniških Alpah
Suzana Gorjup in Viktor Relja (oba AO Kranj) sta v zahodni steni Grintovca preplezala prvenstveno smer MMS(V-/III, IV, 200 m). Trikot v Dolgem hrbtu so ponovili Benjamin Ravnik in Jože Uršej (oba AO Jesenice) ter Miran Martinjak in Tone Rakar (oba AO Mengeš). Direktno v Štajerski Rinki so preplezale naveze Miran Martinjak – Andrej Nastran, Leva Marjeta – Peter Polegek – Ivan Šturm, Dani Tič – Matjaž Pečovnik, Marjan Frešer – Mira Zorič in Dušan Cvetko – Viki Matičič. Zadnji dve navezi sta ponovili še Bregarjevo v isti steni.
(M. P.)
Smuka z Mt. Blanca
Gregor Piskar (AO Kranj) in Andraž Poljanec (AO Črnuče) sta avgusta smučala z vrha Mt. Blanca do koče Grands Mulets na ledeniku Bosson. Snežne razmere so bile idealne, »telovadba« čez ledeniške razpoke in serake pa razburljiva. Odpravo je finančno podprl ljubljanski SOU.
Solo vzponi Benjamina Ravnika
Benjamin Ravnik je avgusta sam preplezal naslednje smeri: v Triglavu Skalaško s Čopom(3 h), Wissiakovo (1,30 h), Gandijevo (1 h) in Helbo (2,30 h), v Šitah pa JLA (3 h). Vse smeri je preplezal prosto, razen Helbe, v kateri se je dvakrat potegnil za klin.
(M. P.)
Severna stena Aig. du Midi
Filip Bence in Igor Gaberc sta v severni steni Aiguille du Midi preplezala 800 metrov visoko Tournierjevo smer. Gre za kombinirano plezanje v skali in ledu, ocenjeno s kompleksno oceno D.
(M. P.)
Še enkrat o Mt. Assiniboineju
V alpinističnih novicah dne 12. 9. je bil objavljen članek o vzponu Klemena Malija in Zvoneta Požgaja po smeri North Face v Mt. Assiniboineju. V njem je pisalo, da je to edina smer v tej steni. Iztok Tomazin pa sporoča, da je leta 1990 s Tomom Virkom v tej steni splezal prvenstveno smer Srebrni rog (ED-, 900 m). Čeprav je bila ta vzpon objavljen v AN, Planinskem vestniku in nekaterih tujih revijah, so nanj pozabili oz. zanj niso vedeli tako avtor članka kot tudi oba plezalca. Tomazinu se vsi trije opravičujejo, hkrati pa so mu hvaležni, da se je oglasil.
(M. P.)
Slovenski vzponi po Dolomitih
Andrej Prinčič in Tomaž Strupi (oba AO Kranj) sta v Civetti ponovila Philipp-Flammovo smer (VI, A0, 900 m), težko klasiko iz petdesetih let. Na istem izletu sta obiskala še granitno steno Piz Badila v Švici. Tam sta preplezala Lineo bianco (VI, 700 m), ki sta jo prva preplezala Čeha Igor Roller in Standa Silhan. Prvi je znan predvsem kot avtor Ribe v Marmoladi.
Aleš Bjelčevič (AAO) in Marko Prezelj (AO Kamnik) sta v Marmoladi preplezala Vinatzerja(VII-, 800 m), v Piz Ciavazesu Schuberta (VI, 220 m), v Zahodni Cini pa Cassin – Ratti (VIII-,450 m). Prezelj je vse smeri preplezal prosto.
Samo Gostič (AAO) in Miro Masnoglav (AO Rašica) sta vzhodnem Meisulesturmu v skupini Sella ponovila Regenbogen (VII). Vzpon sta opravila na pogled. V smeri je bolj malo klinov, tako, da je plezanje kar resno.
Dani Tič in Simon Unuk (oba AO Impol) sta preplezala Comici – Dimaiv Veliki Cini.
Novogoriški alpinisti so v Arcu splezali nekaj daljših smeri. Peter in Slavica Podgornik sta ponovila Tyszkyewicza v Anticimi Colodri in Similaun v Sončnih ploščah, Vasja Kolavčič in Jure Sirk pa White Crack v Colodriju in Gabri-Camilla v Sončnih ploščah.
(M. P.)
Vzponi spodnje desete stopnje
V Bohinjski Beli in v Retovju je bilo proti koncu poletja opravljenih več vzponov v smereh z oceno 8a (IX+/X-). V Bohinjski Beli je Tomaž Jakofčič za ponovitev kombinacije Ženska – Ekosistem (7c) porabil 3 dni, nato pa za Žensko za nagrado (8a) še tri. Miha Kajzelj je bil uspešen v Ženski in Ekosistemu (8a). Ekosistem je v četrtem poskusu od spodaj preplezal tudi David Stepanjan.
Poglejmo še v Retovje. Tu je Stepanjan najprej en dan študiral Brdavsa (8a/a+), nato pa ga je splezal v četrtem poskusu od spodaj. Miha Praprotnik je najprej uspel v Pokraculji (8a), nato pa je splezal še Brdavsa, v katerem je bil uspešen že lani.
(M. P.)
Planinstvo v našem kraju
PD Zabukovica je ob 100-letnici PZS izdalo brošuro Planinstvo v našem kraju. V njej obravnava zgodovino planinarjenja v Sloveniji, nastanek Planinske zveze Slovenije, razvoj planinarjenja v Savinjski dolini in začetek organiziranega planinarjenja, največji del brošure pa je namenjen Planinskemu društvu Zabukovica. Opisane so vse pomembnejše točke v dolgih letih planinarjenja v KS Griže, navedeni so glavni nosilci aktivnosti, opisana je gradnja doma na Homu, kako so in še markirajo planinske poti itd. Ob koncu so navedli še rastline, ki so na. njihovem področju zaščitene. Brošuro so priredili po raziskovalni nalogi OŠ Griže in dopolnili z izvlečki iz arhiva Planinskega društva Zabukovica-Griže.
(T. T.)
Mladi plezalci iz AO Matica
Mladi plezalci PD Ljubljana-Matica so poleti pod vodstvom trenerja Andreja Kokalja in inštruktorja Matjaža Trška preživeli 6 dni v Bohinju. Najboljši vzpon sta opravila Matjaž Jeran in Marko Zadravec, ki sta z rdečo piko preplezala Lady (7a+) v Bohinjski Beli. Jeran je na pogled uspel v Butalski uši (6c+) v Bodeščah, v Reksiju(7a+/b, RP) v Mišji Peči pa je bil uspešen že pomladi. Zadravec je v Preddvoru z rdečo piko splezal Vso srečo ti želim (7a+), Jaka Prijatelj pa je z Bombolo (7a/a+) v Iškem Vintgarju opravil na fleš.
(M. P.)
Deveta smer v V steni Škrlatice
Urban Golob in Iztok Tomazin sta preplezala novo smer »Nmav čez Izaro« v vzhodni steni Škrlatice. Smer ponuja plezanje v dobri skali z zanimivimi prehodi. Varovanje v ključnem raztežaju je zaradi nerazčlenjenosti in mestoma drobljive skale bolj slabo. Ocena smeri je VII-/V, visoka je 300 m. V njej sta ostala dva klina. Prva plezalca sta zanjo porabila 5 ur. To je že deveta smer v tej steni. Prav vse je prvi splezal Iztok Tomazin, nekatere v navezi z Aljažem Anderletom, druge pa z Urbanom Golobom.
(M. P.)
Welzenbachova v Breithornu
Nekaj članov AO Impol je avgusta obiskalo švicarske gore. Povzpeli so se na štiritisočaka Matterhorn in Dufourspitze. Mira in Zdenko Zorič sta preplezala ledno Welzenbachovo smer (SS, 1100 m) v SZ steni Breithorna.
(M. P.)
Dva plezalna vodnička
Izšla sta dva plezalna športno-plezalna vodnička, ki bosta prišla prav predvsem plezalcem z Gorenjske in Primorske. Prvi z naslovom »Klettern am Kanzianiberg« opisuje plezališče pri vasi Finkenstein pri Beljaku. Slovensko ime za to plezališče je Škocjan. Drugi, »Friaul-topo-kletterfuhrer«, pa opisuje plezališča od Trbiža do Vidma v Italiji. Avtor obeh je Ingo Neumann. Čeprav sta napisana v nemščini, posebno znanje jezika ni potrebno, saj so skice dovolj nazorne. Kupite jih lahko v hotelu Zollner, dva kilometra pred vasjo Finkenstein na desni strani ceste (če prihajate s Korenskega sedla). Prvi stane 120 ATS, drugi pa 180 ATS.
(M. P.)
ALPINISTIČNA OBVESTILA
Vabilo k sodelovanj v KA
Komisija za alpinizem pri PZS bo 25. novembra organizirala zbor načelnikov alpinističnih odsekov v Kamniški Bistrici. Ob tej priložnosti bi radi osvežili sestavo KA z novimi ljudmi. Zato prosijo vse odseke, naj pošljejo kandidaturo za nove člane KA. Na osnovi starih članov in novih prijav bo KA oblikovala predlog sestave komisije, ki jo bo obravnaval zbor načelnikov.
(M. P.)
Alpinistična šola AO Kamnik
AO Kamnik bo tudi letos organiziral alpinistično šolo. Začela se bo v četrtek, 22. septembra ob 19. uri v društvenih prostorih PD Kamnik.
(M. P.)
Tečaj športnega plezanja
Na novi plezalni steni na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani se bo 19. 9. pričela redna vadba športnega plezanja za predšolske in šolske otroke, 6. 10. pa se bo pričel tudi tečaj za pripravnike športnega plezanja. Oboje bo vodil trener športnega plezanja Andrej Kokalj. Prijave in informacije na tel. (061) 125-21-41.
Srečanje v dolini Glinščice
Tržaška sekcija organizacije Mountain Wilderness prireja 24. in 25. t.m. mednarodno srečanje v dolini Glinščice. Glinščica leži pod Kozino in Bazovico, tik ob slovensko-italijanski meji. Celotna dolina leži na italijanski strani, obdajajo pa jo slovenske vasi. Glinščica je med drugim tudi priljubljeno plezališče. Plezalne smeri so dolge do 100 metrov.
Namen srečanja, ki se ga bodo udeležili alpinisti, naravovarstveniki, izletniki in drugi ljubitelji narave, bo preučitev možnosti ustanovitve Mednarodnega parka na Krasu. Ustanovitev le-tega bi omogočila zaščito tega področja pred onesnaževanjem in urbanizacijo. Precej pozornosti bo namenjeno tudi problemom, ki jih povzročajo športne in turistične dejavnosti. V okviru srečanja bo v vasi Dolina pri Trstu vrsta predavanj in raz-prav, osrednji dogodek manifestacije pa bo mednarodno srečanje na državni meji v dolini Glinščice.
Poleg predstavnikov Mountain Wilderness se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki CAI (Club alpino Italiano), Planinske zveze Slovenije, WWF (Mednarodni sklad za naravo), UIAA in Cipra (Mednarodna komisija za zaščito Alp). Podrobnejše informacije je moč dobiti na tržaškem sedežu WWF (tel. – fax 0039-40-360551) pri Eriku Švabu (tel. 0039-40-274449 ), ali pa pri Giuliu Garau (II Piccolo, tel. 0039-40-299225 ).
Izlet na Creto Forato prestavljen
Izlet na Creto Forato v organizaciji KMS pri PZS je prestavljen na 24. septembra. Ker je nekaj mest še prostih, bodo ta teden na PZS še zbirali prijave.
(M. P.)
Izšel je slikovni vodnik Soča
Tisto, kar niso znale (zmogle?) nekdaj opraviti naše uveljavljene založbe, sedaj vse bolj uspešno rešujejo zasebne. Turistu, ki potuje po naših krajih, je premalo, če morda sem in tja naleti na kako opozorilno tablo ali napis. Kaj se skriva za imeni naravnih in drugih znamenitosti mu ne bo kaj prida jasno, četudi je doma še tako poglobljeno pregledal eventuelne fotomonografije. Za pisane vodnike, ki imajo kvečjemu »tehnične« fotografije, pa je že tako znano, da zadovoljijo predvsem bolj usmerjene. Isto, morda še v večji meri, velja za karte. Ostanejo še prospekti, z izbiro katerih pa se pri nas ne moremo ravno pohvaliti.
Pred kratkim izšli slikovni vodnik Soča – prvi iz zbirke Vademecum, založbe Bogdana Kladnika ZAKLAD – pa kaže, da se nam vendarle obetajo lepši časi. Velikosti, ki še dopušča, da knjigo jemljemo s seboj na pot, s plastificiranim ovitkom, da ga lahko odložimo tudi na kak moker štor, ob tem pa slikovno izredno bogat, obogaten s preglednimi skicami terena in – kratkim, toda stvarnim ter dovolj informativnim tekstom. In to v štirih jezikih; ob slovenskem še v angleškem, italijanskem in nemškem.
Bogdan Kladnik, ki ga (za enkrat) bolj kot založnika poznamo kot odličnega fotografa narave in njenih znamenitosti (spomniti velja na fotomonografijo Terra Mystica) pa tudi ekstremnih športnih aktivnosti, ki se odvijajo v njej, začenja s Sočo izjemno ambiciozno zastavljeno serijo »Pojdi z menoj« (kar pomeni v latinščini vade mecum). Grafična dovršenost izdelka (oblikovalka Ivana Kadivec, litografije Gorenjski tisk in tisk Hren Grafika), strokovno poglobljen tekst Daniela Rojška in Kladnikove fotografije, ob tem pa še solidna cena, so vsekakor dobra izhodišča.
Če bi turisti, ki pridejo, denimo na Bled ali v Bohinj, (že) imeli na razpolago tako edicijo, jim najbrž ne bi bilo treba razlagati, kam naj gredo, kaj naj si ogledajo. Preje bi se odločali tudi za razne storitve (vodniške, najem opreme ipd.) in iskali razne dodatne vire informacij. Za rafting po Soči bo turiste verjetno dovolj navdušila že fotografija, obisk z dvostransko fotografijo slikovito prikazane Drežnice, je mogoč po objavljenem krokiju, kje bi lahko fotografiral ostrgače, pa bo moral seveda povprašati. Za vzpon na katerega od gorskih lepotcev pa bo še vedno moral dobiti kak specializiran vodnik ali – še bolje – najeti vodnika, ki jih tudi že pri nas ne manjka. Soško dolino, dolino ene naj lepših evropskih rek, obkroženo z vrhovi Julijcev, lahko torej sedaj vsakomur hitro in dobro predstavimo. Vodnik Soča je lahko lepo in praktično darilo za vsakogar. Tudi za tuje poslovne partnerje, s katerim bomo pri njih opravljali še spontano promocijo naše dežele. Le dobiti ga še ni mogoče povsod, kjer bi ga sicer lahko pričakovali.
Ama Dablam & Hinku Himal
Jan Kielkowski je spet razširil svojo ponudbo himalajskih vodni(č)kov. Izdal je še tretji zvezek Ama Dablam & Hinku Himal Zajema območje Sabai Ri – Kjašar Ri – Kusum Kanguru – Hunku Ri – Kare Ri – Mera – Naulek -Mojang.
To sicer niso gore z naslovnic, z izjemo Kusum Kanguru in Mera (Himal) so znane bolj redkim, toda – v njih je še precej možnosti. Za jesen obljublja Kielkowski že prvi zvezek s podatki za (pod)skupino Džonsang; tudi ta bo v poljskem jeziku. Pozimi pa bo izšel v bolj »knjižni« izvedbi in v angleškem jeziku vodnik za skupino Čo Oju (to območje je z dvema vodničkoma prvič obdelal leta 1988).
FRANCI SAVENC
Druga najtežja smer na Gorenjskem
Marko Lukič je letos poleti Bohinjski Beli uspel prepleza več let star projekt. Smer je ocenil 8b. Imenoval jo je Moški za naslado – kot protiutež sosednji smeri, ki se imenuje Ženska za nagrado. Drugi vzpon v tej smeri je opravil Igor Kalan (AO Kranj Montana d.o.o.). Spodnjih 20 metrov smeri poteka po rahlo previsni plošči. Na vrhu plošče se da dobro počivati. Do vrha mora plezalec opraviti še s šestmetrskim previsom z majhnimi stranskimi oprimki in poličkami, ki predstavlja najtežji del smeri. Kalan meni, da je smer po težavnosti primerljiva s Palačinko v Retovju, ki bi ji po mnenju poznavalcev lahko zvišali oceno z 8b na 8b/b+.
Moški za naslado je druga najtežja smer v gorenjskih plezališčih. Težja od nje je le še Rehbergerjeva smer Boj za užitek, ki je ocenjena 8b+. Vendar ta smer še nima ponovitve, tako da njena ocena še ni potrjena.
Igor Kalan je spomladi na pogled splezal Il viziano (7c) v Arcu. Na pogled je bil uspešen še v štirih smereh z oceno 7b+. V navezi s Petro Vencelj je v treh urah prosto ponovil Gobo (7c) v Ospu.
(M. P.)
Na kranjski umetni steni je tekmovalo čez 100 mladih
Mnogi med njimi so pokazali zavidanja vredno plezalno znanje – Mlajši dečki so nasploh izredni
KRANJ – V soboto in nedeljo, 10. in 11. t.m., je bila na kranjski umetni steni ob plavalnem bazenu spet uspešna plezalska prireditev. Tokrat niso tekmovali najboljši plezalci sveta, kot je to običaj za vsakoletni Master, pač pa so se preizkusili mladi slovenski plezalci v mlajših in srednjih kategorijah. V obeh dneh se jih je na 4. tekmi za državno prvenstvo zvrstilo več kot sto in precej med njimi jih je pokazalo veliko plezalskega znanja in sposobnosti.
Sobotno tekmovanje mlajših kategorij je minilo brez posebnih presenečenj, tako da so prva mesta zasedli trenutno najboljši. Tudi v nedeljo je bilo podobno, kjer se med drugim najboljši iz mlajših kategorij, ki tekmujejo tudi pri srednjih, pokazali, da jim starejši kolegi trenutno težko sledijo. Tako so pri starejših dečkih prvo, drugo in četrto mesto pobrali fantje iz mlajših kategorij. Naslednja tekma za srednje kategorije bo 1. oktobra v Radovljici, za mlajše pa 29. oktobra v Velenju.
Rezultati iz Kranja:
Cicibanke: 1. Žana Jereb (AO Žiri), 2. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 3. Gros Natalija (PK Škofja Loka).
Cicibani: 1. Blaž Rant, 2. Nejc Česen (oba PK Škofja Loka), 3. Sebastjan Kokalj (AO Mojstrana)
Mlajše deklice: 1. Saša Truden (ŠPO Tržič), 2. Špela Šeliga, 3. Urša Šeliga (obe Šaleški AO).
Mlajši dečki: 1. Aleš Česen ( (PK Škofja Loka), 2. Boštjan Potočnik (AO Impol),3. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič)
Starejše deklice: 1. Katarina Štremfelj, 2. Blaža Klemenčič, 3. Eva Tušar (vse PK Škofja Loka)
Starejši dečki: 1. Blaž Rant, 2. Aleš Česen, 3. Aleš Strojan (vsi PK Škofja Loka)
Kadetinje: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 3. Rebeka Po-ček (ŠPO Radovljica)
Kadeti: 1. Urh Čehovin (AO Lj-Matica), 2. David Stepanjan (AO Kranj), 3. Peter Bračič (Šaleški AO).
TOMO ČESEN
Športni plezalci za pokal A-A
ŠKOFJA LOKA – V škofjeloški športni dvorani Poden bo jutri mednarodno tekmovanje za pokal Alpe-Adria v športnem plezanju. V konkurenci do 18 let se bodo pomerili plezalci Italije, Avstrije, Švice, Češke, Slovaške in Slovenije. S kvalifikacijami bodo začeli ob 9. uri, finalni obračuni pa bodo ob 17. uri.
(T. Č.)