Če slučajno še niste videli Tone Golnar, vam je spet pripravil brezplačen plezalni vodnik – za Kozjek. Comme il faut!
Znani so letošnji dobitniki Zlatih cepinov …
NOVOSTI OD TOD
Vztrajnost v Krnici
Nova smer Vztrajnost (V, A2 / IV–V, 470 m) je nastala 30. avgusta 2026. Splezala sta jo Tin Cvitković in Ante Brizić, ki sta v Krnici preživela tisti tip vikenda, ki ga poznajo le alpinisti: mokrega, blatnega, neprespanega – in na koncu zmagoslavnega.
Ideja za novo smer se jima je (po)rodila na plezalnem taboru v Krnici, kjer je dolina – obdana s Prisojnikom, Škrlatico, Rogljico in Kriškim robom – ponujala obilico možnosti. Cvitković in Brizić sta si ogledala odmaknjeno steno Kriškega roba, ki (jima) je v zadnjih letih pritegnila pozornost zaradi novih smeri.
Njuna linija je zapolnila prazen prostor med dvema novejšima smerema – prostor, ki je bil na fotografijah videti logičen, a v resnici precej bolj divji, mokri in nepredvidljiv.
NOVOSTI OD TAM
Hrvaška prvenstvena smer Canned Horse na Pik Breeze (4430 m)
V Ak‑Su dolini, enem najpomembnejših plezalnih območij Kirgizije, je naveza Bruno Crljenić, Eva Pejić in Lukas Grbac Lacković 12.–13. avgusta 2026 preplezala novo prvenstveno linijo v odmaknjeni steni Pik Breeze (4430 m). Smer Canned Horse nameri 930 m, z oceno 6c, A0, in poteka po izrazito strmi, razčlenjeni granitni steni nad baznim taborom.
Naveza je že ob načrtovanju odprave upala na prvenstveno smer, a ker se v Ak‑Su dolini pleza že več kot 40 let, so bila pričakovanja skromna. Na dostopu do base campa pa so opazili odmaknjeno, mogočno steno, ki je takoj vzbudila pozornost. V dneh slabe vremenske napovedi in prebavnih težav sta Bruno in Eva dvakrat pristopila pod steno ter iskala logične linije.
Ko se je odprl prvi stabilen vremenski okno, je bila odločitev jasna: poskus.
Vzpon je potekal v dveh dneh: 4 ure pristopa do stene, okoli 20 ur plezanja v dveh dneh, bivak v steni, 10 ur sestopa preko druge doline, vključno z bivakom v kuloarju.
Smer ima 930 m vrvne mere in nekaj več kot 700 m vertikale, kar jo uvršča med daljše in resnejše linije v območju.
Plezanje je kombinacija: dolgih granitnih raztežajev, tehničnih prehodov, odsekov A0, izpostavljenih plošč in razčlenjenih sistemov. Bruno opisuje vzpon kot eno najljubših avantur, predvsem zaradi ekipe, ki je delovala usklajeno in odločno …
Nova smer Dream is Life v Ak‑Su
Če se še malo pomudimo v osrčju kirgiškega Pamirja – pokrajini, ki jo alpinisti pogosto imenujejo azijska Patagonija – tam sta toskanska alpinista Filippo Arigoni in Giacomo Vannucci splezala novo smer: Dream is Life, 860 m, do 6b+ trad.
Naveza je sprva prišla v dolino z namenom ponovitve znane Perestroika Crack, a ju je hitro pritegnila še nesplezana linija na 4300‑metrskem stolpu nad baznim taborom. Na nižjem, vzhodnem delu stene so že obstajale stare ruske smeri, na višjem zahodnem pa še nič.
Vzpon je bil logistično zahteven: s seboj sta nosila opremo za tri dni (15 svedrovcev, nekaj klinov, set matic), a se je načrt kmalu zapletel. Po prvih raztežajih je bil nahrbtnik pretežak, kasneje se je zaradi drgnjenja ob skalo popolnoma strgal, zato sta se morala umakniti na polico, tam prespati in naslednji dan nadaljevati lahka.
Smer poteka po izraziti liniji šibkosti: sistemu zajed in poči, po odlični granitni skali, do grebena. Višje se stena ponovno postavi pokonci, a zaradi pomanjkanja opreme sta bila prisiljena obrniti.
»Ne prišla sva tja, kamor sva želela. A tudi to je del odpiranja smeri: sprejeti, kar ti gora ponudi, in videti, kam te spusti,« pravi Vannucci.
Za Giacoma je bila to prva odprava izven Evrope in prva izkušnja nove smeri. Dream is Life je njuna prva skupna prvenstvena linija.
Airwave – nova smer na Torre Argentina (Vallaccia)
Na osamljenem in elegantno dvignjenem stolpu Torre Argentina v Vallacciji je nastala nova smer, ki bo nedvomno pritegnila ponavljalce: Airwave, 300‑metrska linija težavnosti VI+, ki sta jo preplezala Andrea Zanetti in Luca Sartore.
Zanetti poudarja, da ju je presenetilo, kako je lahko tako izrazita in logična linija zajed ter poči ostala nedotaknjena do danes. Torre Argentina je namreč stolp, ki pritegne oko vsakomur, ki vstopi v dolino — izoliran, strm, z izrazitim profilom, ki kar kliče po vzponu.
Naveza je vstopni del preplezala nenavezana, vrv pa je prišla v igro šele, ko je bil tretjina stolpa že pod njima. Smer ponuja: kakovostno skalo v osrednjih zajedah, nekaj mest krušljivega apnenca, ki doda pekoč pridih, zaključni raztežaj po tipičnem sivem luknjičastem apnencu Vallaccie/Marmolade, ki vodi naravnost na predvrh, kjer se smer zaključi pri postaji zgodovinske Maffei–Frizzera, ki prihaja z nasprotne strani — oba zaključna dela se pod vrhom dobesedno izgubljata v praznino.
V smeri sta Andrea in Luca pustila: 2 prusika, 13 klinov, od tega 11 na sidriščih.
Zanetti in Sartore prosita ponavljalce, naj spoštujejo slog, ki sta ga uporabila: čim manj opreme v steni, brez vrtalnika, plezanje v duhu prvih pristopov.
Posebej se zahvaljujeta Andrei Gremesu, ki je ročno izdelal vse uporabljene kline …
Tiepido Sole (150 m, 7b, obvezno 6c) — Nova kratka, a izjemno kakovostna smer v Aiguilles Rouges de Triolet
Beppe (Giuseppe) Vidoni in Nicolò Bullio sta (že) 3. julija 2026 v Aiguilles Rouges de Triolet splezala novo, kompaktno granitno linijo, ki kljub skromni dolžini ponuja presenetljivo lepo plezanje. Smer so kasneje v celoti prosto ponovili skupaj s Tommasom Vectionom.
Gre za 150‑metrsko smer, ki poteka po odlični skali, z logičnimi prehodi in raznolikimi raztežaji. Avtorja poudarjata, da bo vsak, ki pozna območje, hitro razumel, zakaj je smer posebna: kratka, a z raztežaji, ki izstopajo po kakovosti granita in čistosti linije.
V drugem raztežaju smer preči Cristallino in nadaljuje po desni poči.
Stirpe (300 m, 7b, obvezno 7a) — nova smer na Granta Parey v Val di Rhêmes
Avgusta so v Val di Rhêmes vodniki Bepi Vidoni, Richard Tiraboschi in Tommaso Vection splezali novo smer Stirpe, ki se pridružuje obstoječim linijam na južni steni Granta Parey: Autunno del Patriarca, Omar il ribelle, Le prime tracciate ter novejši Luna nera. Gre za še eno kakovostno granitno smer v tem odmaknjenem, alpskem okolju, ki se uveljavlja kot eden zanimivejših plezalnih sektorjev v dolini.
Smer ponuja približno 300 metrov plezanja, z oceno 7b in obvezno 7a, ter opremo RS3. Opremljena je kombinirano — svedrovci in klini, dopolnjeni zmetulji od 0.3 do 1. Avtorji priporočajo 50‑metrske vrvi; sestop je mogoč v dvojnih spustih ali peš, pri čemer je slednje (kot vedno) priporočeno.
Valsoera Express – nova smer v Parco Nazionale Gran Paradiso
V Vallone di Valsoera, je nastala nova, hitra in izrazito kompaktna smer Valsoera Express, ki jo je naveza Filippo Ghilardini – Chiara Raposo – Riccardo Conterio splezala od spodaj, brez predhodne priprave, 23. in 29. avgusta 2026.
Smer poteka po zahodnem stebru Cialma Linsor, približno 150 metrov kompaktne, navpične granitne stene, bogate z velikimi oprimki in čistimi ploščami. Gre za sodobno športno‑alpinistično linijo, zasnovano kot Via per Chiara – smer, ki bi bila prijazna plezalcem z dobrim športnim nivojem, a manj izkušenim v uporabi varovalnih pripomočkov. V praksi je nastala nekoliko resnejša različica, a še vedno izrazito užitkarska.
Značilnosti smeri
Težavnost: 7a+ (6b+ obv.)
Višina: 150 m
Opremljenost: S1+, četrti raztežaj S2
Material: 11 kompletov, ena 60‑metrska vrv
Spust: 6 kratkih 30‑metrskih spustov
Dostop
1 h 30 min iz San Giacoma di Piantonetto, po poti 559 proti Pocchioli, nato desno pri ruševini na 1630 m. Sledi stezica in grušč. Skupni vzpon: 600 m+.
Ghilardini je steno opazil že leta 2016, a se je ideja o odprtju dolgo prelagala – od birokratskih zapletov do omejitev zaradi lišajev. Ko je končno našel primeren steber, je bila želja jasna: odpreti hitro, čisto linijo po kompaktni skali, brez večdnevnega čiščenja travnatih flišnih razpok.
Smer je nastala hitro, spontano, z mislijo na plezalce, ki imajo športni nivo okoli 7b, a se v tradicionalnih razmerah ne počutijo domače. Naziv smeri Imparando si invecchia je padel v igri, a se je naveza na koncu odločila za bolj hudomušno različico: Valsoera Express.
One Piece – nova smer na Rognonu d’Entrèves
30. avgusta 2026 je nastala nova, kompaktna in tehnično izčiščena smer ONE PIECE, ki sta jo splezala vodnik Niccolò Bruni in Federica Furie. Smer ponuja 230 m plezanja, težavnosti TD+, z najtežjimi mesti 6b+ in obvezno oceno 6a+. Opremljenost je zmerna, skala odlična, spust pa poteka v dvojnih spustih po smeri.
Idealna izbira za naveze, ki iščejo kakovostno granitno plezanje v območju Entrevesa, z dostopom prek belvedera Brenve (1 h–1 h 15 min).
Déjà Vu – nova športna linija na Furcia Rossa III
Dolomiti di Fanes so dobili novo, izrazito moderno športno smer. Avgusta sta Leo Gheza in Luca Ducoli na južni steni Furcia Rossa III odprla Déjà Vu – 320‑metrsko linijo, ocenjena 8a, z obvezno težavnostjo 7a in izrazito tehničnim, izpostavljenim plezanjem.
Smer poteka v istem odmaknjenem, surovem amfiteatru, kjer sta lani odprla Il tempo sospeso. Kot pravita, je bila logika preprosta: če je stena tako dobra, zakaj ne še ena linija?
Jugo‑vzhodna orientacija pomeni, da je smer večino sezone suha, hkrati pa je zaradi lege v Fanesu daleč od vrveža klasičnih dolomitskih pristopov. To je eden tistih kotičkov, kjer se ti zdi, da si v Dolomitih izpred 40 let — tišina, divjina, nobenega turističnega hrupa.
Déjà Vu je čista športna linija, opremljena s svedrovci. Za bolj občutljive je na lažjih raztežajih možno dodati kakšen srednji metulj, a smer je v osnovi zamišljena kot moderna, kompaktna športna linija.
Plezanje je izrazito raznoliko. Skala je odlična, kompaktna, z logičnimi prehodi, ki jih je mogoče preplezati v čistem slogu.
Dostop je enak kot za smer Il tempo sospeso in ostale linije na steni. Sestop je možen peš z vrha, po potrebi pa tudi spusti po vrvi …
Adamello: nova smer Danse Escalade (280 m, 6c+) na Cima di Poia Meridionale
Avgusta so Sarah Haase, Alessandro Sesana in Mattia Tamborino v odmaknjenem, divjem okolju med Val Adamé in Val Salarno splezali novo smer Danse Escalade na Cima di Poia Meridionale. Gre za izrazito estetsko linijo, speljano po odlični tonalitni skali, ki se zaključi na značilni, mogočni somitalni plošči.
Ekipa je že ob prvem ogledu opazila izrazito ploščo in dolgo poč v srednjem delu stene. Po prvih raztežajih jih je prekinil popoldanski nevihtni udar, ki jih je prisilil v umik sredi tretjega raztežaja. Dva tedna kasneje so se vrnili in 24. avgusta dokončali smer.
V spodnjem delu poteka plezanje po kompaktnih, položno nagnjenih ploščah, nato pa se linija postavi pokonci v sistemu poči in zajed, ki zahteva natančno trad‑varovanje. Ključni del smeri je somitalna placca, ki jo je ekipa opisala kot »sinuozno, elegantno vertikalno plesanje« po drobnih valovih in skoraj gladkih odsekih.
Ime Danse Escalade so izbrali zato, ker je smer po njihovih besedah manj zaporedje raztežajev in bolj dovršena vertikalna koreografija – poklon francoski generaciji plezalcev, ki je v osemdesetih letih poudarjala lepoto gibanja (Edlinger, Berhault).
Smer poteka v popolnoma samotnem, visokogorskem okolju Adamella, stran od glavnih prehodov, in predstavlja novo kakovostno linijo v tem delu masiva.
Nova smer – Dejanov doktorski rad v vzhodni steni Maje Bojs (2461 m)
V osrčju Prokletij, v mogočni vzhodni steni vrha Maja Bojs (2461 m), je naveza Dejan in Rajko Popović preplezala eno najtežjih njunih prvenstvenih linij v suhi skali: Dejanov doktorski rad, 470 m, z oceno VII, v času 8 ur.
Smer v drugi polovici sledi izrazitemu žlebu in nato 150‑metrskemu vertikalnemu ploščevju, ki je iz Doline jezera vidno kot jasna, drzna linija v osrčju stene. Gre za logičen, a izpostavljen potek, ki je bil do zadnjih metrov negotov, ali ga bo naveza sploh uspela potegniti do vrha.
Plezanje je raznoliko, z odseki kompaktne plošče, žlebovi, izpostavljenimi mesti in dolgotrajnim vertikalnim plezanjem, značilnim za surovo, razbito skalo Prokletij.
Ime smeri je poklon Dejanovemu vodenju, ideji linije in sposobnosti branja stene v terenu, kjer je bila logika smeri jasna šele, ko sta stala na vrhu. Edina napaka pilota: med snemanjem je v vertikali strmoglavil dron.
Kljub visokim temperaturam v dolini je bila vzhodna stran prijetna za plezanje. Na vrhu je navezo osvežila rahla ploha, povratek v Dolino jezera pa je zaključilo kopanje v hladni vodi, ki je vrnilo energijo po dolgem dnevu v steni.
Posebna zahvala gre Adisu Baliću iz Gusinja, ki je navezi zagotovil prevoz z džipom od Vusanja do Zastana — s tem sta se izognila napornemu pristopu z opremo pri 30 °C. Dan sta zaključila z odličnim kosilom v njegovem lokalu ob slapovih Grlje.
Kenija: nova smer Pole pole (8a, 350 m) na južni steni Mount Poi
Poljska naveza Paweł Bańczyk, Łukasz Müller in Krzysztof Pałka je na odmaknjeni južni steni Mount Poi (Kenija) splezala novo, zahtevno večraztežajno smer Pole pole – 8a, 350 m, 11 raztežajev. Gre najverjetneje za prvo smer na tem delu stene.
Mount Poi je še vedno slabo raziskan masiv, z le nekaj obstoječimi linijami, po katerih so v preteklosti plezali Todd Skinner, Paul Piana, Felix Berg in Alex Honnold. Ekipa je sprva načrtovala vzpon na vzhodno steno (700 m), a se je zaradi popolnega senčenja, atraktivnih previsov in dejstva, da na južni steni ni bilo nobene smeri, odločila za povsem novo linijo.
Smer je bila splezana v slogu ground up: vsi raztežaji so bili očiščeni in opremljeni od spodaj, ekipa pa je v odsekih, kjer je bila možna trad‑zaščita, zavestno opustila svedrovce. Zaradi trave in previsov so v spodnjem delu stene vsak dan sestopili v tabor, po šestih dneh priprav odstranili vrvi in smer v celoti preplezali prosto v enem dnevu – v času 12 ur.
Na začetku odprave so v enakem slogu nad vasjo Ngurunit odprli še krajšo smer Upper deck mzungu (6c, 100 m, 3 raztežaji).
Ekipa je svoj odhod iz Kenije povzela z značilnim humorjem: odprava je imela tri uspehe – nova smer na Mount Poi, nobenih večjih prebavnih težav in dejstvo, da se vračamo domov še vedno kot prijatelji. Kot pravijo sami, je treba te uspehe brati v obratnem vrstnem redu.
VZPONI OD TAM
V smeri Les Miss
Skalna lepotica gorske skupine Aravis v Savojskih Alpah, Urban Ažman …
VZPONI OD TU
Naveza Softić-Karo in Aschenbrennerjeva smer ter Travnik
Debela Peč: Sekločeva smer (V+… A0/IV+)
Jana Šimac: …
TABORI
Canazei 2026 (AO Nova Gorica)
Kljub prvotnim načrtom in večji ekipi so se na koncu v Dolomite odpravili trije člani odseka – Mitja M., Rok K. in Teja Jeraj. Tabor, ki je potekal zadnji vikend v avgustu, je bil sproščeno, z veliko plezanja, nekaj improvizacije in obilico smeha.
Po nočni vožnji in jutranji kavi je ekipa začela plezati Via Mario na Passo Pordoi. Močan veter sprva ni bil ovira, a na polovici smeri je začel odnašati kamenje na nadaljevanje vzpona, zato so se odločili za prekinitev in spust ob vrvi. Popoldne je minilo v tolmunu, ob večerji in postavljanju tabora.
Po počasnem jutru, sušenju stene in reševanju manjših težav z avtom so se podali v Piccolo Micheluzzi. Preplezali so obe polovici smeri – prvo v Rokovem, drugo v Tejinem vodstvu. Dan so zaključili s kopanjem, ognjem in spanjem na prostem.
Rok je raziskoval okolico Passo Sella, Teja in Mitja pa sta plezala Via Rossi–Tomasi, lepo smer, ki jo je Mitja že poznal. Pot domov je bila vroča – zaradi nedelujoče klime in razgledov, ki sta jih opazila fanta na postanku.
Tabor je bil kratek, a poln: kakovostne skale, lepih smeri, hladnih tolmunov, improvizacije, smeha in dobre glasbe.
Majhna ekipa, veliko doživetij – Canazei 2026 je bil točno tak, kot mora biti poletni plezalni tabor.
Tabor Soškega AO na Falzaregu
Tabor na Zapotoku
Srebrnjak – ponovitev smeri Ura brez kazalcev (VI, IV–VI, 450 m)
V zatrepu Zapotoka je AO Cerkno letos – kljub vremenskim in koledarskim zapletom – vendarle izpeljal svoj tradicionalni tabor. Ob ognju, pivu in obveznem plezanju je nastala tudi ponovitev nove smeri Ura brez kazalcev, ki sta jo pred kratkim prvenstveno preplezala Sebastjan Domenih, Sandro Krajnik in Blaž Slatinšek.
Jaka Pagon in Žan sta se pod steno Srebrnjaka odpravila po zgornjem dostopu, ki ga zaradi zahtevnosti ne priporočata – nižji pristop ob potoku je precej ugodnejši. Prve tri raztežaje sta opravila po Cerkljanski smeri, nato pa se razvezala in približno 100 metrov nadaljevala nenavezana do vstopa v novo varianto.
Potek smeri
Prvih 10 metrov je skupnih s Cerkljansko, nato smer zavije desno.
Prečnica pod previsom vodi v ostro platasto skalo, ki ponudi nekaj poči in kaminski značaj.
Prvo stojišče je zdaj opremljen z dvema klinoma na krušljivi polički.
Sledi odličen kompaktni del, nato štant pred detajlom – prav tako z dvema klinoma.
Detajl smeri: slabo varovan previs, dvig v poševno zajedo, ki preide v kamin (tam sta pustila še en klin).
Zaradi mokre skale sta se izognila originalni liniji in zavila v levo, v krušljiv previsni kamin.
Po poševni zajedi sta dosegla raz, kjer se skriva čudovit kamin – eden najlepših delov smeri.
Sledi je prečnica čez stolp, nato še ena prečka z lepo plezarijo, ki ju pripelje nazaj na originalno linijo.
Zaključek: nenavezano poplezavanje II–III do vrha Srebrnjaka.
Celotna smer – tako Cerkljanska kot nova varianta – je bila mokra, kar je zahtevalo previdnost in izbiro bolj suhih odsekov. Zaradi tega sta dodala dva raztežaja več, a kljub temu:
»Kljub mokri skali je bila plezarija vrhunska – skala je neverjetno kompaktna, varovanje dobro namestljivo.«
Jaka poudarja, da je to njegova peta smer v Srebrnjaku, in da po kakovosti močno izstopa. Smer zato toplo priporoča.
Sestopila sta s prečnico čez celoten Srebrnjak, nato z nekaj poplezavanja in spustov ob vrvi nazaj do planine.
BALVANI
Južna Afrika – Aljaž Motoh
Black Shadow
Prečnica nad Sočo – Gašper Bratina
In balvan pod steno …
ODPRAVI
6. septembra je odšla na pot SKI Manaslu 2026
K7 – letošnji slovenski izziv v vzhodni steni … sporočila: sobota, 29. avgust
»Brez zapletov smo prispeli v bazni tabor v Charakusi. Lep pozdrav od vseh.«
ALPINISTIČNA ŠOLA
SLOVO
(*15. marec 1959, † 1. september 2026)
Poslovil se je Janez Triler – Jojo (1959-2026)
ID
