V samozaložbi je izšel prvi Plezalni vodnik Kozjek (PDF 84,7 MB), ki ga je zbral, uredil in oblikoval Tone Golnar. Publikacija, izdana v PDF‑obliki, je rezultat večletnega terenskega dela, raziskovanja in sodelovanja številnih plezalcev, fotografov ter avtorjev skic. Vodnik prinaša celovit pregled plezalnih smeri v območju Kozjeka (748 m) nad Socko, razdeljenih po stenah in sektorjih, z natančnimi opisi, dostopi, zemljevidi in opozorili o nevarnostih.
O vodniku
Brezplačni plezalni vodnik za območje Kozjeka, z opisi plezalnih smeri, skicami in fotografskim gradivom, izdan v PDF obliki.
Naslov: Plezalni vodnik Kozjek
Avtor: Tone Golnar
Zbral in uredil: Tone Golnar
Avtorji skic: Tone Golnar, Mijo Kovačevič, Marko Mavhar, Andrej Palir in Marko Volk
Avtorji fotografij: Tone Golnar, Jože Kamenšek, Mijo Kovačevič in Marko Volk
Grafično oblikovanje/realizacija: Vito Tement
Slika na naslovnici: V smeri Arhivski kader. Foto: Marko Volk
Izdaja: Prva izdaja, 2026
Založba: Samozaložba
Kraj izdaje: Šentjur
Oblika: PDF
Dostop: Brezplačna publikacija
Morebitna vprašanja, pripombe in predloge lahko pošljete avtorju na: tonegolnar6@gmail.com
Predstavitev območja Kozjek
Hrib Kozjek leži na obrobju pohorskega pogorja, stisnjen med Paški Kozjak na zahodu ter Stenico in Kislico na vzhodu. Potok Hudinja je tu izdolbel globoko sotesko, nad katero se na obeh straneh dvigajo apnenčaste stene in grebeni, visoki tudi do 250 metrov. Geološko območje spada v Karavanke, kar mu daje značilno trdno, a mestoma krušljivo strukturo.
Plezanje na Kozjeku je posebno doživetje – stene stojijo tik na robu Celjske kotline, zato se v njih prepletata občutek divjine in bližina naselij. Smeri so dobro opremljene, a plezalci morajo biti pozorni predvsem v lažjih raztežajih, kjer se skala z leti spreminja in postaja bolj krušljiva.
Ker je območje poseljeno in hkrati lovišče, velja nekaj osnovnih pravil:
Parkiranje le na označenih mestih iz vodnika, brez zapiranja dovozov.
Gibanje po uhojenih poteh in spoštovanje narave.
Tišina v gozdu – ne motimo živali in domačinov.
Kozjek je s svojo kombinacijo divje narave, dostopnosti in zgodovinskega plezalnega razvoja postal eno zanimivejših plezalnih območij vzhodne Slovenije – prostor, kjer se stikata tradicija alpinističnih vzponov in sodobno športno plezanje.
Vsebina
Zahodna stena: smeri od Zahodnega grebena do Marandkante.
Južna stena: smeri kot Arhivski kader, Krvavi ščit, Bonifacijev steber, Prijatelja dobre kapljice
Kislica: Sončni raz in dodatne smeri v vzhodnem delu.
Pregledni zemljevidi, skice, fotografije ter utrinki s plezanja dopolnjujejo tehnične podatke.
Posebnosti območja
Golnar opozarja, da je plezanje na Kozjeku posebno doživetje, a zahteva previdnost. Skala se spreminja, ponekod je krušljiva, v stenah živijo modrasi, na dostopih pa so pogosti klopi. Ker je območje poseljeno in del lovišča, plezalci naj ne zaparkirajo dovozov, naj se držijo označenih poti in naj ne povzročajo hrupa.
Zgodovinski okvir
Prvi (alpinistični in plezalni) vzponi segajo v osemdeseta in devetdeseta leta, ko so tu plezali Janko Oprešnik, Tomo Videnšek, Branko Verdnik, Bogdan Napret, Tomaž Žerovnik, Karli Pintarič in Franci Kropec – Feri. Po letu 2000 sta območje nadgradila Marko Mavhar in Andrej Palir, v zadnjem času pa Marko Volk, ki je dodal več zahtevnih športnih smeri.
