Spet odlične ponovitve naveze Božič – Vranac
Naši alpinistki sta se tudi tokrat izkazali pri plezanju v Dolomitih
Ines Božič in Sanja Vranac, članici AO pri Obalnem PD Koper, sta se pred dnevi vrnili iz italijanskih Dolomitov. Zadnja dva tedna ju je sicer pestilo slabo vreme, vendar sta kljub temu plezali na Passo Sella. Razen nekaj smeri v I. stolpu sta v II. stolpu ponovili smer Demetz-Glück (V, AO, 300 m). V Piz Ciavazes sta preplezali redko ponavljano Zenijevo zajedo (V+, Al) itd. Ujeli pa sta tudi dan zelo lepega vremena, ki sta ga izkoristili za Zajedo Mayerl (VI+, 500 m) v Santa Croce, skupina Contrurines – Alta Badia. Spodnji, lažji del sta plezali kar nenavezani, navezali sta se šele v prvem (izredno krušljivem) raztežaju 300-metrske zajede. Toda razen tega mesta, za katerega pravita, da ga je moč primerjati z našimi najbolj krušljivimi, je smer izredno lepa in slikovita, zajeda pa za spoznanje težja od Philipp-Fllam v Civetti, ki sta jo pred nedavnim preplezali kot naša prva ženska naveza. Za Zajedo Mayerl je značilno plezanje v opornih počeh. V zgornjem delu, ker je že odlična kamnina, sta po dve okoli 20 metrov dolgi prečnici (v nemškem vodniku) ocenjeni s VI+. Naši dekleti sta smer plezali le šest ur in pol.
Devetka v ZDA
Spet se je oglasila Lidija Painkiher. Piše, da je plezala tudi že v Twolumne, v nekakšnem poletnem središču okoli 60 km od Yosemitske doline. Za to področje so značilne kopaste oblike, znane pa so smeri prek plošč in dejstvo, da je ocenjevanje zelo dodelano. Največ, kar je zmogla, je imelo oceno 5.12d. Zato pa je v Snow shed Walls ponovila še manic depression z oceno 5.12a, kar bi ustrezalo (po UIAA) nekako oceni IX-.
Demavend 1983, prva odprava iz Vojvodine
Udeleženci so bili tudi iz Makedonije in Slovenije – 8000 km potovanja
Uresničenje že dalj časa načrtovane akcije je prevzelo PSD Železničar iz Novega Sada, začela pa se je 14. julija v Skopju. Tu se je namreč šele zbralo vseh 17 udeležencev (4 so bili tudi iz Slovenije in 6 iz Makedonije) in se pod vodstvom Lazara Popore (s posebnim avtobusom) odpeljalo v Turčijo, opravili pa so 8000 km poti.
Iz obsežnega poročila je razbrati, da so prvi uspeh dosegli 20. preteklega meseca, ko se je sedmerica, dva sta bila iz Makedonije, pet pa iz Vojvodine, povzpela na najvišji vrh Centralne Anatolije Erciyes Dagi, 3916 m. Dva dni kasneje so bili že pod Demavendom (5671 m), najvišjim vrhom Irana. Namestili so se v bivaku in 26. julija se je trojica članov vojvodinskega dela ekipe povzpela še na ta vrh.
Vodstvo odprave ocenjuje, da je celotna akcija povsem uspela in da bo imela velik vpliv na nadaljnji razvoj alpinizma v Vojvodini. Le na Ararat (5165 m), najvišji vrh Turčije, niso mogli, ker so dovoljenje dobili šele po povratku v domovino. Menijo, da brez izdatne pomoči naše ambasade v Teheranu (in pravočasne prijave) tudi na Demavend ne bi mogli, saj so morali kar skozi tri kontrole.
Zeničani dvakrat prek severne stene Grandes Jorasses
Mukrim Šišič prvi Jugoslovan, ki je sam zmogel Walkerjev steber
V začetku julija je iz Zenice v Zahodne Alpe krenila trojica alpinistov, mladih, toda dobro treniranih in z velikimi načrti. Že 8. preteklega meseca so bili pod steno Grand Jorasses in naslednji dan tudi v steni. Mukrim Šišič je vstopil v Rolling Stones, Nail Deviševič in Nerudin Isakovič pa v Klasično – Cassinovo smer. Toda slabe razmere so jih hitro zavrnile. Tri dni kasneje sta bila Derviševič in Isakovič že v steni Druja. Ker pa sta jo premalo preučila, sta morala v njej kar trikrat bivakirati, preden sta preplezala Allainovo smer (TD, mesta IV in V, 850 m, 3. JP) do konca. Šišič pa je ponovno poskusil v Roling Stonnes. Prišel je 400 m visoko, potem pa so mu iz nahrbtnika padli čevlji (bil je v plezalnikih), zato je moral nazaj.
V Chamonix so potem prišli še drugi člani alpinističnega kluba iz Zenice. Goran Gvozdenac, Željko Knez in Mehmed Pjanič so 19. julija ponovili Contaminov ozebnik v Mt. Blanc du Taculu. Dva dni kasneje se je tudi Šišič odločil. Odnehal je z obleganjem Rolling Stonnes in (z bivakom 80 m pod robom stene) kot prvi jugoslovanski alpinist v solo vzponu ponovil Cassinovo smer. Walkerjev steber je 23. in 24. julija preplezala tudi naveza Gvozderac-Knez-Pjanič.
Ali so ocene PP včasih prenizke?
Kar nekaj časa je trajalo, da so naši alpinisti premagali »magično mejo« in pričeli ocenjevati tudi z več kot VI+. Sedaj pa se že nekaj časa vprašujemo, če ni morda to pustilo tudi kakih sledov. Kako je mogoče drugače razložiti neskladja med ocenami tujih in naših plezalcev?!
Razliko je bilo opaziti pri smereh v Paklenici in PP, zadnje čase pa tudi na tujem. Vse večkrat je slišati, da je ta in ta dolomitska smer ocenjena previsoko in podobno. Za ta neskladja ne morejo biti vzrok druge kamnine in kofiguracija. Lestvica UIAA je, oziroma vsaj morala bi biti enotna.
Je pa res še nekaj. Za smer Abrakadabra je npr. Falier v koči pod Marmolado zapisal oceno VI+/V-VI, v oklepju pa doda še ameriško 5.10+. To pa je mogoče po znanih primerjalnih tabelah »prevesti« kar v VII+. (Našo prvo ponovitev te smeri, ki sta jo pred mesecem dni opravila Knez in Primožič, imamo lahko za največji letošnji dolomitski uspeh naših alpinistov.) Ali pa (Kohlerjeva) Riba! V vpisni knjigi je VII+, v oklepaju pa potem še 5.11+. Gre torej tudi za nepoznavanje ocen, kar ne velja le za naše alpiniste.
»Himalaja ’83«, dnevnik odprave na Manaslu
Nekaj zamude ima dnevnik Vikija Grošlja, ki je izšel pri ČGP Večer (cena 80 din, velikost 21,5 x 29,5 cm, 58 strani). Pomanjkanje papirja, ki je botrovalo temu, pa v ničemer ne zmanjšuje dramatičnosti zapisov, nastalih ob nesrečnem koncu splitske odprave v južno steno Manasluja (8125 m).
Iz uvodnega redakcijskega zapisa je razvidno, da so imeli najprej nekaj pomislekov ali naj dnevnik izdajo ali ne. Prevladalo pa je prepričanje, da je za boljše poznavanje alpinizma še kako potrebno tudi tako pisanje. Sicer pa je »Himalaja ’83« na nek način tudi oddolžitev spominu na Anteja Bučana in Nejca Zaplotnika, ki ju je 24. aprila letos zasul ledeni plaz med vzponom k taboru II.
V »dnevniku« so razen Vikija Grošlja še prispevki nekaterih naših znanih alpinistov, ki obujajo spomine na Nejca, na skupna pota in vesele pa tudi žalostne trenutke. Publikacijo ilustrirajo številne črnobele in barvne fotografije. Posebno mesto pa zavzemajo citati iz Zaplotnikove knjige Pot.
Celoten Peuterey
Aleš in Vlasta Kunaver, oba sta člana AO Matica, sicer pa oče in hči, sta se iz Francije vrnila z redko »trofejo«. V dneh od 12. do 15. t.m. sta preplezala celoten greben Peuterey, kar je doslej uspelo verjetno šele dvema našima navezama. Vrh vsega jima je prve tri dni (do bivaka pri Angleških damah) hudo nagajalo vreme, tako da sta lahko plezala praktično le dopoldan. Četrti dan sta plezala greben do Peutereyskega sedla, petega pa sta bila – preko vrha Mt. Blanca – že v Chamonixu. Smer tehnično sicer ni posebno zahtevna, je pa sila dolga in z velikimi višinskimi razlikami, za povrhu pa še težak nahrbtnik!
Celo štiri smeri?
Peter Poljanec in Slavko Svetičič, člana AO Idrija, sta 21. t.m. v vsega desetih urah ponovila tri »klasične šestice« nad Tamarjem. Spala sta kar na Kotovem sedlu in že ob 6.30 vstopila v Dularjevo zajedo. Potem sta šla hitro še v Šite ter ponovila Zajedo in JLA. Ob petih popoldan sta bila že nazaj v domu. Trdita, da bi se dalo v enem dnevu preplezati celo štiri take smeri.
Sarajevska šola alpinizma
V pisarni PZ BiH že sprejemajo prijave za letošnjo sarajevsko šolo alpinizma, ki bo ob vikendih (na Romaniji) od 24. septembra do 23. oktobra. Organizator je njihova KA, prijavnina pa 600 din.
Dularjeva zajeda PP
Rok Kovač je 14. t.m. sam ponovil Bolostajo v Vršičih. Eno, sicer tehnično mesto, bi zaslužilo oceno V+, drugo je lažje. Z Eriko Gregorka (oba Akademski AO) sta ponovila še Sobotno v JV steni: smer je speljana zelo nenaravno. Je pa tehnični mesti (verjetno prvi) preplezal prosto in ju ocenil s V+, drugo je IV+ in manj. 20. t.m. pa je Kovač v navezi s Stojanom Kejžarjem iz AO Matica opravil še eno 1. PP, in sicer Dularjeve v Jalovcu. Prvemu raztežaju je prisodil oceno VI-, drugemu VI, naslednjim trem V-, za šestega (doslej A3) pa misli, da bi bila lahko VII- (ker je vedno moker in masten). Naslednji dan sta preplezala še Raz Sfinge.
Nista vedela za 1. PP
Janez Jeglič je 11. t. m. v navezi z Dominikom Hosto najprej opravil 6. PP Akademske v Vežici, potem pa, namesto, da bi se spustil z vrvjo, prosto sestopil do izstopa Perčičevega stebra. Dva dni kasneje je (v navezi) ponovil Prusnikovo v Steni, potem pa v zgornji gmoti Triglava (desno od grebena) še dve smeri. In za konec je sam sestopil še po Dolgi Nemški smeri. 14. t.m. sta Jeglič in Silvo Karo prosto ponovila Direktno v Stenarju ne da bi vedela za 1. PP. (Čudila sta se le sledovom magnezije). Vendarle so njune ocene povsem enake kot za 1. PP. Sestopila sta po Jugovi smeri. 20. t. m. pa je Jeglič z Viktorjem Brugerjem (AO Rašica, drugi AO Domžale) opravil 2. PP Jernejevega stebra v Dolgem hrbtu, Karo pa je naslednji dan sam ponovil dve smeri v Šitah – Belačevo in Zajedo.
Ljubljanska v Steni
Edo Kozorog (Soški AO) in Jernej Stritih (AO Železničar) sta 19. t.m. opravila 4. PP Ljubljanske v Steni; streha VI+, spodaj VI-. Dan kasneje je Kozorog s Francem Gnezdo iz Idrije ponovil še Wisiakovo.
Prva PP v Sfingi
Erna Pančur in Iztok Tomazin, člana AO Tržič, sta 20 t.m. preplezala Ancljev steber v Stenarju. Ta je verjetno prva mešana ponovitev, zanesljivo pa. 1. PP. Tomazin je ves čas vodil in smer ocenil s VI+/V-VI v spodnji polovici (400 m) zgoraj pa V-/III-IV. Plezala sta pet ur. Dan kasneje pa je Tomazin uresničil še letošnjo največjo željo v prostem plezanju. Prosto je ponovil prvo smer v Sfingi (prav tako s Pančurjevo). Najvišje (VII+) je v smeri Drašler-Kunaver ocenil raztežaj s svedrovci; v 35 m so težave le redko pod oceno VI, večinoma je težje. Desetmetrska gladka in previsna plošča (doslej A le), mesto, ki se ga je najbolj bal, namreč ni ključ smeri (VI+ ali VII-), zaradi majhnih oprimkov pa zasluži estetsko prvenstvo. Plezala sta 6,30 h.
Solo vzpona Karničarja
V prvi polovici meseca so bili člani AO Jezersko v Dolomitih. Toda zaradi smole z vremenom je le eni navezi uspelo ponoviti Dibonov raz v Veliki Cini. Po povratku pa je naveza Luka Karničar-Milan Šenk opravila 3. P Kovkovega sindroma (V-, 500 m) v S steni Grintovca. Davo Karničar pa nadaljuje s svojimi samotnimi »pohodi«. Zadnji čas je opravil solo ponovitev Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, Tomaževega stebra, Košutove, Zgrešene v Grintovcu, Innamove v Kočni in še številne lažje.
V Strehi manjkajo svedrovci
Fran Langerholc je 20 t.m. z Marijo Oblak že tretjič ponovil Streho v Nad Šitom glavi. Opazil je, da sta od petih svedrovcev uporabna le še dva, drugim manjkajo vijaki. Se je pač treba hudo stegniti pri vpenjanju ali si kako drugače pomagati.
Prosita za pomoč
Člani AO Idrije že nekaj časa pripravljajo vodniček za stene nad Zapotokom v Trenti. Sedaj so tako daleč, da bi radi nekatere podatke le še preverili. Milan Černilogar in Slavko Svetičič (Šebrelje 47, 65282 Cerkno) prosita da se jima oglasijo vsi, ki so plezali v Srebrnjaku med Centralno in Kaminsko. Veselilo bi ju tudi, če jima pišejo tudi avtorji prvenstvenih v SV steni Bovškega Grintovca ter v Pelcu nad Klonicami.
Skupna tura v Tamar
13. t.m. sta Jure Bogataj in Uroš Rupar ponovila Tomažev in Grintovcev steber, naslednji dan pa z navezo Pavle Logonder-Zvone Peterlin še smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Anka Logonder in Marija Oblak pa sta tega dne sami preplezali Smer po kaminih v Mali Mojstrovki in sestopili po Severnem razu. Zajedo Ekar-Jamnik v Dolski škrbini sta 17. t.m. preplezala Franc Langerholc in Damjan Vidmar.
Predzadnji vikend so imeli člani AO Škofja Loka skupno turo v Tamar. Med številnimi smermi, ki so jih ponovili, so tudi: Direktna na Tschadov steber, JLA in Zajeda v Šitah. Slednjo je Peterlin ponovil prosto, tako kot tudi Raz Jelovca (Ogrin-Omersa), vse v navezi z Bogatajem.
Tolminci v Zahodnih Julijcih
Sedem članov Soškega AO je obiskalo Zahodne julijske Alpe. 20. t.m. sta navezi Boris Ivančič-Vlado Koritnik in Marko Kogoj-Davorin Žagar ponovili Severni (Petersov) raz v Turnu gamsove matere (Al, V+/V, 520 m), Janko Humar, Metko Fon in Žarko Trušnovec pa varianto Comici-Fabian v Divji kozi (V, 550 m). Naslednji dan sta Fon in Kogoj preplezala Piussijevo (V, IV+, 380 m) v Pinacolo, Ivančič in Žagar Severni raz (V-, 550 m) glavnega vrha Trbiške Krniške špice in Humar ter Trušnovec S raz v Turnu gamsove matere. Za konec pa so odšli še pod M. K. Mangrt v steni katerega sta 22. t.m. Cozzolinovo zajedo (VI, 800 m, 8 h) preplezali dve navezi: Kogoj-Žagar in Humar-Trušnovec.
Odšle so v Bolgarijo
Včeraj so odpotovale v Bolgarijo Ines Božič in Sanja Vranac (Obalni AO), Lidija Honzak in Vlasta Kunaver (AO Matica), Ana Mažar (AO Mosor iz Splita) in Erna Pančur (AO Tržič) ter Roman Robas kot vodja. V Maljovici nas bodo zastopali na balkaniadi, obenem pa bodo dekleta sodelovala še na tradicionalnem »rande-vuju«, srečanju alpinistk, ki bo skupaj s tradicionalnim srečanjem planincev balkanskih dežel.
2 + 1 v Bonattijevem stebru
21. t.m. sta Rajko Štalekar in Franc Tamše, člana AO Slovenj Gradec, v 12 urah ponovila Bonattijev steber v Druju. Z bivaka pod steno sta se v ozebnik spustila skupaj s Frančkom Knezom, ki pa je bil potem v stebru seveda trikrat hitrejši, saj ga je plezal sam.
Na kratko
Akademski AO: Boris Osolnik in Stojan Kejžar (AO Matica) sta 17. t. m. ponovila Varianto v Travniku.
AO Črnuče: Mirko Kranjc je z Erno Pančur (AO Tržič) 11. t. m. ponovil Krušičevo v Špiku. Tri dni kasneje so Danilo Patarčič, Filip Štucin, Janez Vengar in Dušan Žigon ponovili Direktno v Široki peči. 21. t. m. pa sta Boris Benedičič in Marjan Kovač preplezala še Skalaško v Špiku.
AO Litostroj: Silvo Kragelj in Bojan Slabanja sta 21. t. m. opravila prosto ponovitev Ljubljanske v Steni.
AO Ljubljana-Matica: Boris Kofol je 20. t. m. z Brvarjem ponovil Dolgo Nemško, Dare Alič in Dušan Dvoršek pa sta preplezala Skalaško z Ladjo.
AO Postojna: Igor Škamperle je 21. t. m. za preskus pripravljenosti pred odhodom v Himalajo sam ponovil Bavarsko z Dolgo Nemško, vse do vrha Triglava. Niti tri ure ni potreboval za vse skupaj.
AO Tržič: Filip Bence in Jože Rožič sta 20. t. m. preplezala Steber in še JLA v Šitah.
Pohodniki so v 48 dneh prehodili kar 1200 km
Planinska zveza BiH je priredila prečenje od Petrove gore na Hrvatskem do Žabljaka v Črnil gori
Po udeležbi res ni presegel podobnih manifestativnih pohodov, zato pa je bil planinski partizanski pohod »Bratstvo in enotnost 1983« prav gotovo najbolj velikopotezen. Pohodniki so v organizaciji PZ Bosne in Hercegovine namreč skupno prehodili kar 1200 km – OD Petrove gore na Hrvatskem, do Žabljaka v SR Črni gori. Obhodili so kar devet transverzal.
Prva je bila na vrsti Tz »Krajina« od Petrove gore do Bihača, potem Krajiški partizan (do Bos. Petrovac), Ustanička (do Drvarja), Mladost (do Glamoča), Ivo Lola Ribar (do Duvna), Partizanske bolnice (do Gornjega Vakufa), Bitka za ranjence (do Jablanca), Neretva (do Kalinovika) in Sloboda (do Žabljaka). Kdor je obhodil »Slobodo« so mu zaradi skoraj identičnih kontrolnih točk priznali tudi transverzalo Sutjeska.
Za hojo po večini transverzal je bilo potrebno tri do štiri dni, izjemna je le Tz Sloboda, za katero so potrebovali kar devet dni, vmes je bil vedno še kakšen dan počitka, s sprejemi, podelitvami značk in podobnim. Ves pohod je trajal kar 48 dni, večinoma so začenjali že ob petih zjutraj in hodili povprečno po 8 -12 ur na dan. K sreči pa večina tur ni tehnično zahtevnih, za izjemo vzpona na Maglič in Bobotov kuk. Prireditelji pa so pohodnikom pot zelo olajšali s solidno oskrbo (včasih celo brezplačno, bilo pa je potrebno za vsako transverzalo prispevati povprečno po 500 din za kritje stroškov z vodniki-dnevniki in značkami).
Največ udeležencev pohoda Bratsvto-enotnost je bilo seveda iz SR Bosne in Hercegovino, nekaj pa jih je bilo še iz Srbije in Hrvatske, samo po eden pa iz Črne gore, Slovenije in Vojvodine. Na koncu so se jim pridružili še štirje Makedonci. Čast slovenskih transverzalcev je reševal Tone Andrejčič. Ker je bil daleč najstarejši udeleženec, so mu organizatorji, pa tudi pohodniki sami in domačini, ki so jih srečevali, večkrat olajšali pot.
Kdor je obhodil vse transverzale, je med drugim spoznal 15 mest, se povzpel na 23 pomembnejših vrhov, bil pri 14 jezerih, v treh podzemnih jamah in stal pod vsaj desetimi monumentalnimi spomeniki. Za konec pa je dobil od predstavnikov Planinske zveze Bosne in Hercegovine še posebno značko in priznanje tega pohoda ter bronasto in srebrno transverzalno značko »Po gorah BiH« (po posebnem točkovnem sistemu so si namreč nabrali okoli 230 točk).
Franci Savenc
