Vzponi v Šitah
Direktna smer v Šitah, ki sta jo prva plezala France Avčin in Daro Dolar leta 1951, vse do leta 1962 ni bila ponovljena. Prva sta jo tega leta ponovila Barbka in Peter Ščetinin. Pa tudi potem ni bila kaj pogosto obiskovana, čeprav jo odlikuje dokaj čvrsta skala. Letos pa je smer pogosto obiskovana. 27. avgusta sta jo ponavljala Janko Plevel (Kamnik) in Željko Perko (Tržič), ki jo je v torek kot prvi preplezal tudi sam (4 ure). V nedeljo pa je eno redkih ponovitev doživela tudi varianta Kambič – Ribarovič. Ponovila sta jo Zvone Andrejčič (Radovljica) in Željko Perko. Njuna ocena: V-/IV+, štiri ure in pol, v varianti, ki nudi po njunem izredno lep prehod, pa sta naletela le na tri kline. Omenimo naj še, da sta ta dva plezalca trenutno najbrž tudi najboljša poznavalca stene, saj jima manjka le še po ena smer, da bosta poznala vse. V soboto sta Zajedo Šit plezala Peter Poljanec (Idrija) in Marija Sabolek (AAO).
Zajeda Travnika
Nandi Auer (Maribor) in Franček Knez (Celje) sta v nedeljo preplezala (5 ur) Zajedo v Travniku. Knez, ki postaja zaradi številnih vzponov vse boljši poznavalec naših ostenij, je izjavil, da mu smer ugaja mnogo bolj kot Aschenbrennerjeva, še posebno, ker je preplezljiva skoraj brez uporabe tehničnih pripomočkov. Živa lestev pa ni več potrebna, ker se je rob votline odkrušil in eden od bolvanov omogoča dovolj visok stop. Plezalca je v steni nekoliko oviral sneg, posebno v zgornjem delu.
V globini 620 m
Jure Andjelič in Janez Sabolek, člana društva za raziskovanje jam Ljubljana, sta 20. avgusta prodrla v Breznu pri Gamsovi glavici (Območje Pršivca nad Bohinjem) do globine 630 m. Tu pa sta se morala ustaviti, največ zaradi pomanjkanja časa in opreme. Težave v jami, merjenje (dolžina raziskanega dela znaša že 2,5 km) in transport, vse to ju je zadržalo kar 110 ur (bivakirala sta v globini 465 m). Povejmo še, da so deset dni pred njima Ljubljančani prodrli do globine 580 m, medtem ko je bila prej dosežena globina »le« 444 m. Brezno, ki pričenja v višini 1610 m, barvanje voda pa je pokazalo, da ima zvezo z Bohinjskim jezerom (530 m), je sedaj za Pološko jamo drugo na seznamu najglobljih v Jugoslaviji. Jamarja pa upata, da se bo dalo priti še najmanj 30 m globje, toda morali bodo skozi slap, katerega pretok znaša vsaj 10 litrov na sekundo. Vzporedno z njima pa je sedem jamarjev, članov društva za raziskovanje jam Kranj, raziskovalo Jelovico. Obdelali so več še povsem neznanih jam, najglobje pa je brezno pri Leški planini, globoko 361 m, kar ga uvršča že na 7. mesto v Jugoslaviji, opazovanja pa kažejo, da se bo dalo prodreti še mnogo globje.
Ozebnik nad Cervinio
Franci Erman (Matica), Vanja Matijevec in Janez Štrukelj (oba Šmarna gora) so 22. julija leto v V steni Pte. Budden (3648 m), ki se dviguje levo nad Cervinijo, preplezali smer, ki je najverjetneje prvenstvena. Ozebnik, po katerem so plezali, je v spodnjem delu (600 m) dokaj položen (40 stopinj), zgoraj pa doseže naklonina tudi 75-80 stopinj. Vso smer so plezali 8 ur, naleteli pa niso na nobeno sled, ki bi kazala, da so jo pred tem že plezali, zaznamovana pa tudi ni v nobenem vodniku.
Ekstremna spusta
Štirje Francozi so se na smučeh spustili z najvišjega vrha Peruja, 6769 m visokega Huascarana. Smuk do višine 4300 m, koder se sneg konča, je trajal 40 minut. Poskus Japoncev izpred nekaj let se je končal že v višini okoli 6000 m. V Pamirju pa je 22-letna Olga Agranovska s Kamčatke opravila (kot prva ženska) spust na smučeh s 7134 m visokega Pik Lenina. Na to dejanje se je pripravljala dve leti, pri tem pa ji je veliko pomagal njen mož Herman, v družbi katerega je večkrat smučala tudi z Elbrusa.
Z naše in avstrijske strani
Tomaž Koželj in Iztok Tomazin sta v soboto preplezala prvenstveno – Kozlovo zajedo v SV steni Visoke Vrtače (III/II, 250 m, ura in pol). V nedeljo pa sta uspela v 700 m visoki S steni Visoke Vrtače, torej z avstrijske strani. Smer, ki sta jo posvetila Mihi Peharcu, sla ocenila s V/IV, 9 ur. Istega dne sta Slavko Frantar in Dušan Markič uspela v S stebru Košutnikovega turna, prav tako z avstrijske strani. Ocena V, 500 m, 5 ur. Matjaž Ivnik in Marjan Gros pa sta opravila 1. letno ponovitev Novoletne smeri v S steni Velikega vrha (masiv Košute). Ocena: V/III, 250 m. Vsi so člani AO Tržič.
Ponovitve Karničarjev
28. avgusta je Luka Karničar sam opravil 1. ponovitev Ovčarske smeri v Babah. 27. avgusta sta Davo in Irma Karničar ponovila (2 uri) Davotovo smer (V) v Kočni. 3. t. m. pa sta navezi Luka in Davo Karničar ter Tone Karničar – Rado Markič opravili prvo ponovitev celotne smeri »Češka 75« v S steni severnega grebena Kočne.
V Stenarju
V soboto, 26. avgusta, sta Mišo Čulk (ŠAO) in Janez Lesjak (Celje) ponovila Zajedo spominov v Stenarju, zadnjo nedeljo pa ta v 12 urah opravila še eno redkih ponovitev Direktne smeri v isti steni. Menita, da opis in ocena drže.
Korošci v Cinah
Janeta Kodrin, Milan Kolar, Ida Oderlap in Franc Pušnik so 25. avgusta preplezali Skalaško z Ladjo, Rok Kolar in Irena Krivograd pa smer enakega imena v Špiku. V soboto, 2. t. m., so bili že pod Cinami. Kodrinova in Kolar sta najprej poskusila po Comicijevi smeri v S steni Velike Cine, pa sta morala zaradi mraza že po dveh dolžinah navzdol. Nato sta vstopila in preplezala Rumeni raz. Rok Kolar pa je s Krivogradovo istega dne preplezal Cassinovo smer v Picolissimi in Preusovo poč V nedeljo so vsi štirje, skupaj z Goranom Saidlom in Janezom Seskom preplezali SZ raz Paternkofla.
Zanimiva stena Križevnika
Stena Križevnika, do nje je iz Robanovega kota okoli tri ure, v njenem vznožju pa je urejena votlina za bivakiranje, je med našimi plezalci še vedno premalo znana, čeprav pri Šaleškem AO (63320 Velelenje, Šaleška 18) radi postrežejo z informacijami. Milan Vošank (Ravne), ki je z Ivom
Auberškom (ŠAO) v nedeljo opravil eno prvih ponovitev Smeri Janeza Resnika (VI/V+, 350 m). Pravi, da je ta zanj ena najtežjih, če ne sploh najtežja v Savinjskih Alpah. Hkrati z njima so Silvo Cerjak in Tone Vovk (oba ŠAO) ter Brigita Mačič (Ravne) preplezali Šaleško smer v isti steni. 28. avgusta je Vošank z Jerico Peterman ponovil Jugov steber v Triglavski Steni.
Zbirajo sredstva za prevoz
V ponedeljek, 28. avgusta, so se vrnili domov člani nesrečne odprave na Mt. McKinley. Z njimi pa ni bilo Milana Matovine, člana PDS Velebit in tajnika PZ Zagreb. Dne 20. avgusta se je med sestopom po strmem ozebniku namreč smrtno ponesrečil v kanadskih gorah. Ker računajo, da bodo stroški za reševanje in prevoz trupla v domovino kar blizu 10.000 dolarjev, zavarovanje za take primere pa pri nas še vedno ni urejeno (tudi v Sloveniji imamo le solidarnostni fond), so se zagrebški planinci odločili za nabiralno akcijo, ki jo bodo prav gotovo podprli tudi drugi.
V AO Kozjak marljivi
V mariborskem Kozjaku je vodstvo AO spet prevzel Inko Bajde, potem ko je Marko Šubic, ki je od njega prevzel načelnikovanje, moral v JLA. Sicer pa člani odseka prav sedaj končujejo bilten letošnje odprave v Prokletije in tudi pridno plezajo. Erzenšek (TAM) in Zeberič sta med 20. in 25. avgustom plezala na Korošici in med drugim ponovila tudi Beli raz in Perčičevo v Vežici. Golnar in Zorič sta 26. avgusta preplezala Direktno v Štajerski Rinki, zaradi slabega vremena pa sta izstopila po gredini. Ta dan sta Koren in Simonič preplezala Nemško smer v Dolgem hrbtu, dan kasneje pa Deržajevo v Mali Mojstrovki. Lep in še trije člani PD Muta so se povzpeli na Mt. Blanc, Ankogel in Grossglockner, na katerem sta bila tudi Črešnar in Hlišč.
