Najtežja smer doslej
V nedeljo in ponedeljek sta Stane Belak -Šrauf in Anton Sazonov-Tonač (oba Matica) preplezala prvenstveno smer prek rumenih odlomkov v vpadnici skalaškega stebra v Škrlatici. Plezala sta nekaj več kot 20 ur, v steni sta pustila okoli 40 klinov (še toliko jih priporočata ponavljalcem), vzpon pa sta ocenila z A 4, VI. In še njuna izjava, ki najlepše ocenjuje težave: doslej najtežje kar sva plezala! Stena Škrlatice je v tem predelu bolj krušljiva kot npr. Široka peč, bila pa je že dalj časa znana kot prvovrstni plezalski problem. Smer poteka malo desno od macesna, po levi poči in prek dvojne strehe, nato pa v vpadnici črne stene do stika s skalaškim stebrom. Bivakirala sta v stremenih, v ponedeljek pa ju je močil še dež.
Akademiki v Taurusu
Avgusta je bila v Taurusu (Turčija) skupina šestih članov AAO (Miklavž Mežan, Marjan Osterman, Marjan Praprotnik, Andrej Stritar, Andrej Šarc in Minka Zupan) in Milan Rebula (Matica). Opravili so 14 različnih tur, od katerih jih je bilo 6 prvenstvenih.
Potovanje do gora je trajalo pet dni (vlak, avtobus), za plezanje pa so si izbrali južno dolino Emli Bogazi, ki je dolga okoli 10 kilometrov. Stene so tu le malo obdelane, so pa nekoliko nižje kot navaja literatura (pod 500 m) in mestoma krušljive. Prvenstveni vzponi: Rebula in Stritar — severna stena kote 3563 400 m, IV/III, 8. avgusta), Praprotnik in Šarc — vzhodna stena Kaldi Dag (400 m, III-IV. 9. avgusta), Mežan, Rebula in Stritar — severna stena Kaldi Dag (desna smer, 450 m, IV-V, 10. avgusta) ter Rebula in Osterman — direktna v severi steni Kaldi Dag (500 m, IV-V/VI- 15. avgusta). Na koncu sta si Osterman in Zupanova ogledala še skupino Torasan, ki bi nudila še več možnosti, toda za dostop večje skupine bi bilo potrebno preveč časa. Tu je Osterman opravil prvenstveni vzpon po zahodnem grebenu na Boruklu Tepe (3548 m, III-IV, 18. avgusta) in sestopil (tudi prvenstveno) po poči v severni steni (300 m, IV-V).
S Taurusom so se naši alpinisti doslej (bežno) seznanili le leta 1968 (akademska odprava na Ararat), je pa to zelo malo obdelano gorovje, ki nudi še obilo možnosti, in to v povsem ekspedicijskem slogu. Dostop je razmeroma preprost in dokaj cenen, sezona pa od junija do septembra. Je malo padavin, toda zato tudi pomanjkanje vode, huda vročina, malo literature, zato pa več odkrivanja …
Matičarji v Čvrsnici
Skoraj točno en dan vožnje so porabili člani (9) AO Ljubljana-matica do Čvrsnice (BiH), kjer so bili od 21. do 25. avgusta skupaj s Slobodanom Žalico iz Sarajeva. V slabem vremenu sta dve navezi (Janez Šorc – Darko Urbančič in Darko Alič – Jože Lampe) 23. in 24. avgusta opravili šesto in sedmo ponovitev smeri v JV steni Velikega Kuka (V, 1350 m, 24 ur), ki sta jo leta 1939 kot prva zmogla Brezovečki in Dragman. Dan za njimi pa sta Andrej Drnikovič in Srečko Modic vstopila še v »slovensko« (Andlovic – Šemrov) v Meriča Stijeni in z bivakom (800 m, V) opravila prvo ponovitev.
Stene nad dolino Diva Grabovica so po oceni alpinistov vsekakor vredne obiska, čeprav niso ravno blizu in nimajo tako znanih smeri kot so npr. v Zahodnih Alpah. Motila jih je le delna obraslost sten, ki pa so zelo visoke, huda vročina, ki je pritisnila ob izboljšanju vremena in pa težavnost orientacije (sestopi!). Vsekakor pa so take »odprave« kot nalašč za mlajše plezalce, ki si žele nabrati prepotrebnih izkušeni za obiske visokih tujih gora.
Lepa bera v Cinah
Odprava AO Celje (7 članov in 6 pripravnikov) je ob podpori tovarne Toper iz Celja, ki je obljubila sodelovanje tudi v prihodnje, saj se usmerja na proizvodnjo planinske opreme (od puhaste do čevljev), v skupini Treh Cin opravila lepo delo. Izmed 42 vzponov naj omenimo le najpomembnejše. Rumeni raz v Mali Cini so ponovile tri naveze na čelu s Cirilom Debeljakom. Cassinovov Piccolissimi dve, Super direttissimo (zimsko) v Veliki Cini sta 22. in 23. avgusta (20 ur, veliko izbitih svedrovcev) ponovila Franc Knez in Ivan Lesjak, Francosko direttissimo v Zahodni Cini (24.—25. avgusta, 24 ur) Čanžek in Črepinjšek, smer Maura in Minuzza v Veliki Cini 26. avgusta Knez in Deželak, Eggerjevo v Mali Cini Čanžek in Črepinjšek, Dibonov raz v Veliki Cini samostojna ženska naveza (Marjana Šah – Cvetka Zeunik) itd.
V Punta Fridi pa so poleg Comicijeve smeri preplezali tudi novo — Celjsko smer (Knez-Deželak: IV-V, 300 m). Torej bera vzponov, s kakršno se lahko ponaša le redka skupina plezalcev.
V obmejnih Prokletijah
Deset članov AO Ravne in AŠ Prevalje je imelo edinstveno priložnost, da je (med 3. in 15. avgustom) nad dolino Rapojna (stometrski pas!) zaradi odličnega sodelovanja z vojsko, milico in domačini ter že dobrega poznavanja Prokletij, opravila kar devet prvenstvenih vzponov, štirikrat pa so ponovili »žleb spominov«. S tem pa so tudi že skoraj zaključili »odkrivanje« tega predela, saj je možnosti za klasične, lažje smeri, ostalo le še malo.
Že prvi dan sta Špiler in Zagernik poskusila v severi steni Maja Evajs, toda zaradi padca sta se morala po treh dolžinah vrniti. Potem pa so si prvenstveni vzponi kar sledili. V Dekliškem vrhu sta Mihev in Žalig preplezala »pašnik« (III/IV, 300 m, 3 ure) in v zahodni steni »dijaško« (V/VI, 550m). Hvale in Jakob sta v vzhodni steni Komlena preplezala »separatorjevo« (III, 300 m, 3 ure) in centralno (IV/V, 900 m). Špiler in Vravnik v JZ steni Komlena »fužiransko« (V+/VI, Mihev in Žalig JZ greben Komlena (III/IV, 800 m). Vravnik in Borovnik »mejno« (III/IV, 1000 m) v južni steni Karanfila ter Lačen in Vravnik »slovensko« (III/IV, 800 m) v isti steni.
V skupini Pala
Skupina članov AAO iz Ljubljane je bila v drugi polovici preteklega meseca tudi v italijanskih Dolomitih. Za začetek so (14. avgusta) Tine Mihelič, Jože Povše in Jože Žumer ponovili Sollederjevo smer v Sass Maor. Pet dni za tem jih je sedem preplezalo zahodni steber Cima del Coro (IV-V). Dan za tem sta Mihelič in Žumer v petih urah zmogla Buhlovo poč v Cima Canali, še dan kasneje pa je šesterica preplezala Langesovo v zahodni steni Mulaza. Za konec pa sta Herzog in Žumer preplezala Frischovo smer v Pala del Rifugio (22. avgusta) in nato (24.—25. avgusta) še izredno težko klasično Andrichovosmer (nekateri jo primerjajo celo s Philipp-FIamovo v Civetti). Bila je to prva naša ponovitev (13 ur), zaradi neurja pa sta morala bivakirati malo pod robom stene.
Ponovitvi
Maks Trop in Dušan Polajnar sta 27. avgusta v 14 urah opravila šesto ponovitev smeri »Sfingin obraz« v Triglavu. Andrejčič in Reberšak pa ste v osmih urah ponovita smer »Krušic-Ferjan-Zupan« v Luknja peči (600 m. V+/IV-V) za katero sta ugotovila, da je v vodniku vrisana preveč levo.
Prvenstvena v Dolkovi špici
V vzhodni steni Dolkove špice, ki je bila doslej še deviška, sta Gregorič in Kunstelj 21. avgusta preplezala prvenstveno smer (III-IV, 300m, odlična skala), štiri dni za njima sta Domevšek in Javorski ponovila Skalaško v Špiku, 28. avgusta pa Domevšek- Kunstelj še Cizljevo smer v Špiku, Haušek-Javorski pa Zajedo v Šitah.
Novi smeri
V soboto, 28. avgusta, sta navezi Emil Jereb – Peter Poljanec in Danilo Sedej – Leo Svetličič (vsi AO Idrija) preplezali dve novi smeri (III-IV) v Trentskem Travniku.
Mariborskasmer
Ivan Cvrlin in Davorin Podrepšek (oba TAM) sta v tisočmetrski severni steni Zadnjiškega Ozebnika preplezala novo — Mariborsko smer. Plezala sta 28. in 29. avgusta (17 ur), in sicer v območju dveh značilnih zajed v desnem delu stene (izstopila sta prek srednjega dela in desno od glavnega vrha). Ocena: V, v glavnem IV, pa tudi II in III.
Sovjetski Alpinisti odpotovali
V nedeljo zgodaj zjutraj so iz Maribora odpotovali sovjetski alpinisti, ki so prišli k nam v zamenjavo za Kavkaz. Z vremenom v gorah sicer niso imeli sreče (štirje so ponovili nemško smer v Triglavu, opravili pa so še nekaj oglednih tur), zato pa jim je bil naklonjen na morju. Za konec so obiskali še Tozlov vrh na Pohorju, kjer so se poslovili od gostiteljev in predstavnikov tistih, ki so omogočili Mariborčanom odhod v Kavkaz.
Podjetni Kranjčani
Kranjčana Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta 24. avgusta preplezala novo smer (levo od Škarjeve) v severni steni Trikota. Ocena: IV-V! VI-, 8 ur, prosto plezanje v odlični skali. Dva dni za tem pa sta ponovila (10 ur) še Centralno v Zadnjem Prisojniku, in sicer v celoti (nad zgornjo polico sta plezata po stebru desno od kamina). Peter Markič in Marko Štremfelj sta 28. avgusta v 9 urah ponovila Schinkovo smer v Frdamanih policah, naslednji dan pa sta ista dva v navezi z Matjažem Dolencem v štirih urah preplezala še Dibonovo smer v Špiku.
