Alpinistične novice 34/1978

Stena je visoka 1385 m
Roman Novšak in Stašo Vešligaj sta 25 dni na terenu »merila« Triglavsko Steno in po njunih prvih izračunih je mak­simalna višina Stene – me­rila sta vstop Prusikove sme­ri in izstop Dolge Nemške na Kugyjevo polico – 1030 m. K temu pa lahko seveda prište­jemo še 355 m, kolikor znaša relativna višina vršne gmote. Višina Slovenskega stebra je 777, Jugovega pa 868 m. Zanimiv je tudi profil Osrednje­ga stebra. Do Gorenjskega turnca (2015 m) ima povpreč­no naklonimo 74, naprej pa 62 stopinj.

Terminološki besednjak
Stanislav Gilič z Reke se s planinsko terminologijo ukvar­ja od leta 1968 in je doslej objavil že več tolmačenj ter besednjakov. Najobsežnejši do­slej je izšel letos aprila pri pedagoški akademiji na Re­ki, kjer je zaposlen, pred dnevi pa ga je ponatisnil ob­činski planinarski savez (Korzo nar. revolucije 40-51000 Rijeka), kjer ga planinci lahko tudi naroče (25 din).
Besednjak (format 17×11,5 cm, 48 strani) vsebuje kar 655 terminoloških pojmov, ki označujejo vse poglavitne po­jave ter oblike v gorski na­ravi, ilustrirajo planinsko de­javnost ter osnovno opremo in tehnična sredstva. Besed­njak je pripravljen v petih jezikih: hrvatskem, angleškem, francoskem, nemškem in ita­lijanskem, z željo – kot pra­vi avtor v uvodnem zapisu – da bi bil osnova za nadaljnjo širitev in obdelavo še v drugih jezikih.

Preskus brez počitka
Viki Grošelj (Matica) je v nedeljo opravil lep preskus telesne vzdržljivosti. Ob 2.30 ponoči je »startal« v Tamar­ju in ob 19.30 je bil na Rudnem polju. Vmes pa je preplezal smer po grapi v Slemenovi špici, SV greben Nad šitom glave, JZ smer v Dovškem Gamzovcu, Prevčevo smer v Stenarju, Slovensko v Ste­ni in Zimsko v Trapezu. Se­števek višin preplezanih sme­ri znaša kar 2600 m, vseh vzponov in sestopov pa je bi­lo za 9100 m in zračne raz­dalje 18 km. Pa še en poda­tek – pri tem je shujšal kar za štiri kilograme.

Ponovila sta Črni prt
Marjan Manfreda (Matica) je prvi, ki je preplezaj vse štiri smeri v Sfingi. V nede­ljo je namreč z Borutom Bergantom (Tržič) v 13 urah opravil še 1. ponovitev Črnega prta (Celjske smeri). Izjavil je, da je ta smer težja kot druge tri, še posebno, ker je v njej sedaj šele 5 svedrov­cev in 15 navadnih klinov. Ocena ponavljalcev: VI/V, A 1-2, e, skala dobra.

Rimska direttissima
Franček Knez in Jože Zu­pan (oba Celje) sta v soboto, 19. t. m. v sedmih urah in pol preplezala novo smer v Špiku in ker sta oba doma v Rimskih Toplicah, sta jo imenovala kar Rimska diret­tissima. Vstop je isti kot za Dibonovo smer, potem pa sta nadaljevala naravnost navzgor, med Direktno in Skalaško smerjo. Ocena: IV.
Knez je naslednji dan s Franjo Krevsel preplezal novo smer še v kotu med Špikom in sosednjim Vršičem. Ocena: III-IV, 5 ur, 300 m, ponekod krušljivo.

Odpravi v Prokletije
Med 28. julijem in 10. avgustom letos so Novomeščani organizirali prvo »mini odpra­vo« v Prokletije. Prtljago so prepeljali s tovornjakom, ki jim ga je dalo na voljo pod­jetje Gorjanci, člani pa so potovali z vlakom. Bazo (delovati so namreč skušali kot »prava« odprava) so si uredili v Grbaji, višinski ta­bor pa so imeli v naravnem zavetišču Pečurka, en šotor pa so postavili tudi v Komovih. V zadnjih dveh so se naveze menjavale vsake tri dni. Bolj kot to, da so skup­no opravili 54 vzponov, med temi 12 prvenstvenih (II-V) in precej oglednih tur, bodo verjetno koristne izkušnje, ki so si jih pridobili. In še nekaj – že pred odhodom so izdali priročno brošuro o Prokletijah, sedaj pa so se od­ločili, da skupaj z Brankom Kotlajičem iz Beograda izda­jo še mini vodnik za Komove, ker je dosedanja litera­tura o tem predelu povsem neustrezna. In še manjšo bro­šuro o rezultatih odprave pri­pravljajo. Oboje bo izšlo že letos oktobra.
V Grbaji so bili tudi Mari­borčani (AO Kozjak). 12 plezalcev je opravilo 72 vzponov. Prav tako kot prvi so se pri­toževali nad opisi, pravijo pa tudi, da jih je pestila huda vročina in nič kaj jim niso bile všeč travnate vesine v stenah. Ponovili pa so prak­tično vse smeri po Smerkejevem vodniku, razen Koplja in Polske.

Korošci v Alpah
Tri alpinistke in štirje al­pinisti s Koroške so v gorah nad Chamonixom opravili 17 vzponov in prečenje Mt. Blanca. 3. avgusta sta bila Milan Kolar in Franci Pušnik pono­vila smer Merkl-Welzenbach s Heckmeierjevim vstopom v Gr. Charmosu. Razmere sta imela dobre, le v vršnem ozebniku je bil led. Plezala sta 14 ur in bivakirala nekaj metrov pod Škrbino med glav­nim in stranskim vrhom. Kolar, Irena Komprej, Janeta Kodrin, Irena Krivograd, Andrej Špiler in Milan Vošank so dva dni za tem preplezali še S steno Tour Ronde. Nato so zaradi spremenljivega vre­mena opravili samo nekaj manj pomembnih ponovitev.

Alpinisti podzemlja
Po nekaj letih iskanja pre­hodov so jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane in Jamarskega društva Dim­nice iz Kozine v začetku tega meseca v Breznu pod gamso­vo glavico (masiv Pršivca) dosegli globino 580 m, kar objekt uvršča na prvo mesto med brezni v Jugoslaviji, obe­nem pa je drugi najglobji speleološki objekt v državi (za Pološko jamo, ki ima denivelacijo 715 m). V doseženi globini jih je zaustavil mo­čan vodni curek (v smeri pro­ti Planini Jezero), nad kate­rim pa so odkrili nekaj dvo­ran. Največja med njimi ima obseg 30 x 40 m, stropa pa ni­so mogli ugledati. Določeni znaki kažejo, da bi v pri­hodnosti prav v raziskovanem breznu lahko dosegli celo glo­bino prek 1000 m, kar bi ga uvrstilo na vrh svetovne lest­vice.

V Dolomitih in Zahodnih Julijcih
Danilo Cedilnik in Slavko Švegelj (oba Matica) ter Tine Mihelič, Marija Sabolek, Janez Skok in Jože Žumer (vsi AAO) so med 3. in 7. t. m. v sku­pini Brenta preplezali 10 le­pih smeri v Punta Margeriti, Brenta Alta, Campanile Alto, Campanile Basso in Orozzon di Brenta (Smer vodnikov V+ in Francoski steber VI, obe sta ponovila Mihelič ter Žu­mer itd.).
Marko Košir in Rok Kovač (oba AAO) sta 15. t. m. po­novila Cozzolinovo smer v Malem Koritniškem Mangartu (10 ur). Mihelič in Žumer sta v Vevnici preplezala novo smer, ki sta -jo posvetila Bar­bari Kamušič. Ocenila sta jo IV-V, 400 m, 7 ur, poteka med obema Piussijevima in iz­stopi v Snežno krnico (Catino nevoso). Menijo, da je s tem Vevnica dokončno obdelana. Skok in Žumer pa sta 12. t. m. ponovila še Gilbertijevo smer v Malem Koritniškem Man­gartu z daljšo varianto levo od originalne smeri.

Ponovitve vsepovsod
Zoran Bešlin in Janez Marinčič (oba Matica) sta 20. in 21. t. m. opravila 2. ponovi­tev (16 ur) Šlosarske smeri v Steni. Bivakirala sta na razu, domnevata pa, da sta v vstopnem delu opravila tri dolžine (tehnične) variante. Predlagata nekoliko višjo oce­no: VI/V+, A 1-2. Leo Svetličič in Milan Černilogar (oba Idrija) sta 12. t. m. ponovila smer Belač-Zupan v Šitah, 30. t. m. pa Dularjevo zajedo (5 ur) v Jalovcu. Andrej Dernikovič in David Savnik (oba Matica) sta 19. t. m. opravi­la eno prvih ponovitev sme­ri »S« v V steni Kalškega grebena. Nerodnemu prestopu algaste plošče (V+) sta našla boljšo zamenjavo čez krušljiv stebriček (IV). Hansel, Koren, Selič in Škerbinek (vsi Kozjak – MB) so v soboto po­novili smer Debeljak-Veninšek v Ojstrici, dve navezi njihovih tovarišev pa Herletovo smer v isti steni. V nedeljo so plezali še Ogrinovo smer ter Modec-Režek v Škarjah. Marko Bricelj in Miran Gabršček (oba AAO) sta 11. t. m. ponovila Zajedo Šit. Bojan Pollak in Violeta Potočar (oba Kamnik) pa sta v Švici 10. t. m. preplezala Lovski gre­ben na Jägerhorn (3970 m): III, 1400 m, 12 ur. Edvin Alikafič iz Zagreba je v nede­ljo sam preplezal Skalaško smer z Ladjo. Dubravko Licitar in Branko Ognjančevič-Djuzepe pa sta ponovila Prusikovo smer v Steni.