Mitja Filipič: Ples oblakov
Ples oblakov nad Trento
V severni steni Pelca nad Klonicami je že kar nekaj smeri, ki pa ne ravno blestijo po številu obiskov. V njej najdemo vse. Od za te kraje običajnih travnatih smeri do precej dobre, kompaktne skale kakršno lahko otipamo v levem delu stene. Tod so v soboto, 9. avgusta, odkrivali prehode Peter Bajec, Marko Erčulj (oba AO Železničar) in Grega Knez. Vstopili so v vpadnici velikega kamina ter nato po lepih, naravnih prehodih napredovali višje do stika z Vzhodnim grebenom. Na vrh so prišli po štirih urah plezanja. Smer so poimenovali Ples oblakov (IV+, 200 m + 150 m). Ponavljalcev prav veliko najbrž ne bo, tisti, ki pa se bodo podali v to steno, bodo v tej smeri našli tri kline.
Denali 2014 TAM
Ivan Pešl in Matej Balažic sta v začetku junija preizkušala trmo pod Denalijem. Kljub trudu je vreme odbilo njune poizkuse na gori. Domov sta se vrnila 15. junija. Sedaj lahko preberemo njuno poročilo…
Han Tengri 2014: Iz objave v forumu AO Ljubljana-Matica je razbrati, da sta se Kastrin in Mučič 11. avgusta povzpela na vrh; za karkoli drugega je zmanjkalo časa/razmer.
Ostale smeri
Prvenstvenih in redkih ponovitev nismo zasledili. Zanimiva je ponovitev Severnega stebra ali Desnega Piussija (VI+/V-VI, 750 m) v steni Malega Koritniškega Mangarta. Plezala sta ga Tjaša Jelovčan in Janez Svoljšak (oba AO Kranj). Klini tičijo v skali le v dveh najtežjih raztežajih, drugod pa je potrebno poseči po lastnih. Smer sta zmogla prosto.
Severni raz Agnerja (VI-/V+, V, 1600 m)
Peter Janežič in Jurij Rous sta v Monte Agnerju plezala znamenito Spigolo Nord/Via Gilberti-Soravito. V dveh dneh jima je uspel odličen vzpon, ki sta ga pokomentirala vsak na svoj način:
Jurij – Na netu zaslediš tudi oceno VI+ (V+, A0). Najtežji raztežaj je primerljiv s Čopovim stebrom in je res težak in dalj časa trajajoč. Ocena VI- se mi zdi prenizka. Sam sem najtežji raztežaj splezal prosto, prvi v navezi. Sicer sva smer ves čas plezala kot enakovredna naveza. Splezala sva jo v dveh dneh, s planiranim bivakom. V enem dnevu ni šlo zaradi popoldanskih neviht zaradi česar sva bila prisiljena za krajši čas (cca. 1,5 h) prenehati s plezanjem in počakati pod Storm shelterjem na stabilizacijo vremena, poleg tega pa se nama je zataknila še vrv zaradi česar sva prav tako izgubila kar nekaj dragocenega časa. Pa tudi sicer moraš biti izredno hiter, da to podelaš v enem dnevu. Drugače izredno lepa smer, predvsem pa dobra izkušnja. S Petrom sva se res dobro pripravila v vseh pogledih in tako uspela.
Peter – Jurij je večkrat reku: “Pero, v bistvu sva imela ful srečo z vremenom?” Res je, ampak sva bla tud zlo dobr pripravljena na izziv. Popoldanske plohe so bile le opozorilo, zvezdnata noč pod bivak vrečo, pa le potrditev – nič vama ne bo, vse bo dobro. In je bilo. Jst sem kr odkrito ponosen, pa vesel za oba! Ko se peljeva v Cortino, pa se rojevajo novi cilji – no, naj še dozorijo.
Zapis Jurija Rousa z obilo fotografijami si preberete na ČAO … Preghiera e soluzioni – Monte Agner
Srečno!