Solo vzpon Pavleta Kozjeka v severni steni Huascarana
V dveh dneh je preplezal prvenstveno smer v steni najvišjega vrha Peruja in Cordillere Blance – V severni steni je to druga smer
KRANJ – V Južno Ameriko je Pavle Kozjek (AO Matica) odpotoval skupaj s Petrom Podgornikom (AO Nova Gorica), kjer sta imela najprej v načrtu prvenstveno smer v južni steni Aconcague. Zaradi vremena in bolezni s tem načrtom ni bilo nič, potem pa sta odšla vsak po svoje.
Podgornik je odšel v Patagonijo, kjer je splezal novo smer v Cerro Adele, o čemer smo že poročali. Kozjek pa je odšel v Cordillero Blanco. V Huaraz je prišel 3. julija in šest dni kasneje opravil aklimatizacijsko turo na 5686 metrov visoki Vallunaraju. Zadnjih 300 metrov vzpona je predstavljalo skalno plezanje IV. in V. težavnostne stopnje.
13. julija je vstopil v severno steno Huascarana (6768 m), natančneje v severno steno njegovega južnega vrha. Tam je začel že lani, vendar je vzpon takrat prekinil zaradi padajočega ledu in kamenja. Letos je bilo vreme precej hladno, vendar nestabilno. Prvi dan je bivakiral približno 300 metrov nad vstopom, naslednji dan pa je potem Slovensko smer priključil Francoski (splezal jo je leta 1984 Benoit Grison, odlični francoski alpinist, ki se je kasneje ponesrečil) smeri. Zaradi negotovega vremena Kozjek ni tvegal še enega bivaka, ki bi ga verjetno potreboval za vrh, zato je sestopil po isti smeri nazaj. In res se je slednji dan vreme že popolnoma pokvarilo.
Nove smeri, ki je kot reče šele druga v tej steni, je za približno 1000 metrov (med 5100 in 6100 metri). Efektivnega plezanja je bilo 8 ur in pol, težave je Kozjek ocenil V,80°ostalo od 60 do 65° naklonine.
Poleg vsega je imel v Huarezu tudi tri predavanja z diapozitivi iz Slovenije, Himalaje in Patagonije, ki so vzbudila veliko zanimanja. Plezanje Pavleta Kozjeka v Južni Ameriki so omogočili Zavod Republike Slovenije za statistiko, PD Ljubljana Matica Papi Sport (Italija) in IAO Pečjak.
Iz poročil odsekov
Matjaž Wiegele (AO Kamnik) je v navezi z Daretom Juhantom (AO Litija) prosto ponovil Zajedo usmiljenja (VII) v Vežici. Potem sta se oba odpravila v Dolomite in v Cima Scotoni v 7 urah ponovila znano smer Lacedeli-Ghedina. Wiegele je smer plezal prosto (VIII-), pravi pa, da bi najtežje mesto pri nas verjetno imelo nekaj nižjo oceno.
V domačih stenah je Wiegele nato v navezi z Andrejem Zabretom (AO Kamnik) prosto ponovil še Kramar—Močnik v Vežici, z Juhantom pa sta prosto ponovila še Meč v M. K. Mangrtu.
RHM 1991
Letošnje mednarodno srečanje alpinistk bo od 24. avgusta do 1. septembra v Nemčiji, in sicer, na področju Wettersteina in Karwendla (približno 15 km od Garmisch-Partenkirchna). Dodatne informacije dobite pri Ines Božič tel. 061 344-000), povejmo pa le to, da je plezanje možno tako v visokih stenah kot tudi v plezališčih.
Tomo Česen
Manitua v Grandes Jorasses
LJUBLJANA – Zadnji veliki problem stene Grandes Jorasses v Crozovem stebru, točneje v njegovem levem monolitnem bloku (na sliki), s katerim je opravil Slavko Svetičič, je bil že dolgo časa znan alpinistom, a se ga pred Svetičičem še nihče ni resno lotil. Svetičiča je pri plezanju opazil Patrick Gabarrou, eden največjih francoskih alpinistov, o tem pa je obvestil uredništva časopisov, revij, radia in televizije.
Naredil je pravo »paniko«, pravi Svetičič. Francozom je bilo posebno všeč, da je vzpon potekal »naravno« brez reklame, brnečih helikopterjev, snemalcev, skratka skromno, v najboljši tradiciji klasičnega alpinizma. Svetičič je imel intervjuje za reviji Alpi-Rando in Vertical, dnevno časopisje, radio in TV. Dostojno je predstavil Slovenijo, slovenski alpinizem in sebe.
V peruanskih Andih namerava Svetičič preplezati dve novi smeri, in sicer v južni steni Tauliraju in severni steni Cocraraju. Jeseni pa v Himalajo, v zahodno steno Anapurne. Ta slovita stena je že dolgo na očeh naših alpinistov. Zadnji, ki je imel načrte z njo in jih potem opustil, je bil Tomo Česen. Svetičič je poskusil že prejšnjo zimo v okviru zagrebške odprave. Ta je odnehala na normalni smeri že v začetku in tako je moral brez zaledja in možnosti vrnitve odnehati tudi Svetičič. Zdaj se pripravlja tudi na solo sestop po sosednji smeri. Ker je zaradi vojne in predvsem zaradi splošnega propada Jugoslavije letos za denar še posebej težko, bo Svetičičev poskus verjetno edina slovenska alpinistična akcija v Himalaji. Ker bo sam, ne bo predrag in komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS bo napela vse moči, da ga dostojne podpre. Pri tem računa na uspešno prodajo reprezentančnega koledarja »Slovenija; 8000«, reprezentančnega po vrhunski izvedbi, po predstavi naših najuspešnejših alpinistov na osemtisočakih.
Tone Škarja
Šola v Nepalu
V soboto bo v Nepal odpotovala skupina alpinističnih inštruktorjev, da bo z vzgojo 12. generacije nepalskih gorskih sodnikov nadaljevala poslanstvo, ki ga Planinska zveza Slovenije bolj ali manj uspešno, vedno pa s finančnimi težavami, opravlja že od leta 1979 naprej. Vseh inštruktorjev, ki jih vodi Marko Štremfelj, bi moralo biti šest, a za zdaj ni dovolj denarja niti za štiri, kar je res minimum za uspešno izvedbo tečaja. Če vemo, da so stroški celotnega tečaja s potjo vred le 10.000 USD, naš letni delež vzdrževanja stavbe pa 5.000 USD, potem je to gotovo ena najcenejših od učinkovitih in koristnih oblik mednarodnega sodelovanja. Komisija za odprave se zaveda odgovornosti, ki jo predstavlja prevzeta obveznost, in poziva vse, ki to hočejo in zmorejo, da z denarnimi prispevki na tekoči račun PZS št. 50101-678-47046 z oznako »šola Nepal« pripomorejo k izvedbi te plemenite akcije.
Srečanje v Chamonixu
Prihodnje leto 1. in 2. februarja bo v Chamonixu zasedala ekspedicijska komisija mednarodne planinske zveze UIAA. V prostorih francoske šole za smučanje in alpinizem ENSA bi ob tej priložnosti radi zbrali kar največ predstavnikov včlanjenih organizacij, po možnosti iz vseh držav, ki so povezane z UIAA.
Koledar 92
Na Planinski zvezi Slovenije je že mogoče dobiti koledar s posnetki slovenskih gora Srečno v gorah 1992. Na 13 listih ima 49 barvnih reprodukcij, format je 32×47 cm s 5 cm širokim pasom za dotisk firme. Sedaj je cena 100 din za izvod, vendar bo po 1. septembru verjetno dražji.
V pripravi je reprezentančni koledar s prikazom največjih uspehov in portreti naših alpinistov z naslovom »Slovenija 8000«. Količina bo omejena, izdelava vrhunska, cena še ni znana, vendar bo višja od množičnega planinskega tiska. Format bo 50×35 cm z dodatnim pasom 50×8 cm za dotisk. Oba koledarja bosta imela spremni tekst v slovenskem in angleškem jeziku. Ker predstavljata lepote in uspehe naše domovine, sta zelo primerno darilo tudi za tujino.
Do konca avgusta zbiramo prednaročila z 10% popustom na končno ceno.
Naslov za naročila: Planinska zveza Slovenije, Koledar, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Zbornik»Iwa To Yuki ’90«
Čeprav velika večina alpinistov ne obvlada japonskega jezika in njihovih pismenk, je revija Iwa To Yuki močno v čislih po vsem svetu. Skoraj ni revije, ki bi se ponašala s tako obilico »alpinističnih« fotografij (takih, ki alpinistu lahko izpričajo kaj več, ne le pogled na goro), ki so vrhu tega seveda še dopolnjene z vrisanimi smermi in raznimi shemami. To je revija, ki je vrhu vsega še najbolj ažurna (med prvimi prinaša celotne sezname uvrstitev z vseh pomembnejših tekmovanj).
Posebnost je tudi njihov zbornik, ki na 200 do 300 straneh prinese vse, kar je bilo bistvenega med letom, z vrsto naslovov in indeksom; tudi angleški povzetek je navadno nekoliko obsežnejši.
Ob izjemnih fotografijah sten v skupini Trango in pregledu je v oceni sezone ne prvem mestu še vedno Lotse in njegova južna stena ter Tomo Česen. Med prvimi, ki jih posebej predstavijo, sta Janez Jeglič in Silvo Karo itd. V pregledu najpomembnejših dogodkov pa so – vsaj na kratko povzeti – tudi vsi, ki smo jih lani posredovali javnosti (marsikateri dosežek pa je omenjen tudi iz prejšnjih let). Tudi med posebej zapisanimi sodelavci revije je precej naših imen.
Tri ameriške odprave
Ameriška alpinistična odprava, ki jo je vodil Mark Hesse je po severnih vesinah Everesta dosegla višino 7800 m. Dve drugi ekipi iz ZDA pa sta se namenili na sedemtisočak Čangce. Uspela je le ena (vodja Paul Phoy), ki preplezala novo smer v JV steni.
Tudi tibetanska stran
Ostanki, ki jih za seboj puščajo odprave, postajajo vse večji problem Himalaje, še posebej najbolj obiskanih osemtisočakov. O nekaterih »odpravah«, ki so bile namenjene samo zbiranju in odstranjevanju odpadkov, smo že poročali. MacKounlev in Nickel sta se odločila sedaj za tibetansko stran Everesta. Njuna skupina bo odpadke odnašala do samostana Rongbuk, kjer jih bodo »predelali«.
Franci Savenc
