Prvenstvena v dežju
Stane Belak in Jure Ulčar (oba Matica) sta sredi preteklega tedna, kljub slabemu vremenu, opravila prvenstveni vzpon v Rakovi špici. Zaradi, slabega vremena in ker je stena, kot kaže, sorazmerno lahka, sta vstopila šele okoli 15. ure (v sredo 21. t. m.). Toda prvi raztežaj je bil tehnični, prosto preplezljiva mesta pa sta ocenila s V. Potem je bilo sicer nekoliko lažje (III—IV), toda kljub temu sta morala bivakirati. Nova smer poteka med smerjo po stebru (št. 429) in desno zajedo, ki sta jo leta 1971 preplezala Belak in Kunstelj. Ocena nove je V, precej dolžin IV, 7 ur. Smer poteka po ploščatem delu stene.
Slabo pod Grossglocknerjem
Udeleženci letošnjega ledeniškega tečaja pod Grossglocknerjem, ki ga je organizirala KA PZ Slovenije, skoraj polovico pa je bilo udeležencev iz drugih republik, niso imeli sreče. V četrtek zaradi slabega vremena in dežja najprej niso uspeli priti na vrh, drugi dan so vadili na ledeniku v velikem mrazu, v soboto pa se je šele zjasnilo, toda šele potem, ko so se pričeli vračati domov.
Dobra kondicijska priprava
V četrtek, 16. t. m. sta Rok Kolar in Branko Verbole (oba AS Prevalje) preplezala dve dolžini vrvi Herletove smeri, nato prečila v smer Ivo Reya in izstopila po smeri Ogrin— Omersa v Ojstrici. Isti dan sta nato ponovila še Levo smer v Dedcu, dan kasneje pa Herletovo smer. V soboto pa je Verbole s Špilerjem ponovil smer Ive Reya v Ojstrici, Kolar pa z Mihom Vošankom smer Ogrin-Omerza v Ojstrici ter Desno smer v Dedcu. Kar lep seznam smeri, ki najlepše ponazarja odlično kondicijsko pripravljenost obeh Prevaljčanov.
Podatki z Jesenic
Čeprav se je precej Jeseniških plezalcev odpravilo na tuje, so tudi doma opravili nekaj lepih ponovitev. Hanžek in Javorski sta 3. t. m. ponovila Rdečo zajedo v Rakovi Špici, štirinajst dni kasneje pa Peternelovo smer s Čopovim stebrom. Plezali pa so tudi v Špiku, v Inominati (Višova skupina), Zupančič se je 14 dni mudil v Švici in Italiji itd.
Iz knjig AS Postojna
O mladih plezalcih iz Postojne je slišati sorazmerno malo, čeprav so dokaj aktivni, še posebno, ker je njihova sekcija še zelo mlada. Spomladi so plezali predvsem v Kamniških Alpah, v Koglu, Planjavi, Kalški gori in Dedcu. 7. t. m. pa sta Bojan Kranjc in Vido Furlan ponovila Skalaško smer s Čopovim stebrom, dan za tem sta jima sledila še Rado Fabijan ta Igor Mezgec.
Eiselinovi trekkingi
Max Eiselin, odličen švicarski alpinist, ki je bil posebno aktiven v petdesetih letih, ni sedaj le dober trgovec s planinsko opremo, temveč tudi odličen organizator popotovanj po visokih gorah. Letos, na primer, njegovo podjetje organizira trekking na: Mount McKinley (9187 m) na Aljaski, Aconcaguo (6959) v Južni Ameriki, Tirič Mir (7706 m) in Nošak (7492 m) v Hindukušu, Kilimandžaro (5894 m) in Mount Kenyo (5199 m) v Afriki, na več šestisočakov Himalaje itd. Torej cilji, ki ne mikajo le planince in nekdanje alpiniste, temveč tudi aktivne plezalce. Le denarja je potrebno imeti dovolj, čeprav je treba priznati, da cene (23.000—44.000 din) le niso pretirane.
Značka »Snežni bars«
V SZ so štirje sedem tisočaki: Pik Komunizma (7495 m), Pik Pobeda (7439 m), Pik Lenin (7134 m) in Pik Korženevskaja (7105 m). In leta 1966 je znani sovjetski alpinist Vladimir Racek predlagal njihovi federaciji alpinizma naj bi vsem, ki bi se povzpeli na te štiri sedemttisočake, dali posebno priznanje. Zato je vznikla zamisel o znački, ki ima sedaj popularno ime »Snežni bars« (t. j. snežni panter, ki doseže višino okoli 90 cm, dolžino 130 cm in tehta okoli 40 kg). Prvi je to značko dobil E. I. Ivanov, za njim K. K. Kuzmin, s številko 16 pa jo nosi prva alpinistka Ljudmila Agranovska.
Gora ni smetišče
Cilij letošnje osrednje akcije odseka za varstvo narave novogoriškega PD je bil očiščenje obrežja in bližnje okolice Krnskega jezera. To nalogo so uspešno opravili v soboto, 24. t. m., ko se je ob obali tega majhnega, a čudovitega Jezerca zbralo skoraj petdeset planincev. Najštevilneje so bili zastopani mladi planinci s tabora v Lepeni, precej je bilo tudi udeležencev tridnevnega seminarja za inštruktorje varstva okolja, še zlasti pa je bila požrtvovalna ekipa potapljačev gasilskega društva z Mosta na Soči in potapljaškega kluba iz Pirana.
Udeleženci akcije so napolnili z različnimi odpadki kar štirideset 50-litrskih vreč ali — zbrali več kot 700 kilogramov odpadkov. Največ je bilo konzervnih škatel, steklenic, plastične, ter aluminijaste embalaže ter papirja. Veliko odpadkov so nabrali potapljači v priobalnem pasu jezera. Vso nabrano šaro so na koncu akcije zmetali v globoko opuščeno kaverno, ki je še ostala iz prve svetovne vojne. Očiščevalna akcija je zajela tudi planinsko pot od Krnskega jezera v Lepeno.
Ta in nekatere akcije, ki so bile opravljene že poprej, nas najlepše opozarjajo, kako hudo je že onesnažen naš gorski svet. In to najbolj tam, kjer je najlepši in zato tudi najbolj obiskan. Ta ugotovitev pa nas tudi obvezuje, da pripravimo še več podobnih akcij, v katere bi morali pritegniti tudi priložnostne obiskovalce. Predvsem pa se bomo morali še v mnogo večji meri oprijeti preventive — osveščanja in vzgoje vseh obiskovalcev gora.
Povsod slabo vreme
Vesti o slabem vremenu kar po vrsti prihajajo iz Alp. Naveze, ki so se dolge mesece pripravljale na težke ledne in kombinirane ture ter varčevale vsak dinar, da bi si lahko privoščile 14 dni ali tri tedne bivanja v Chamonixu ali kod drugod pod najvišjimi evropskimi gorami, se vračajo — brez vzponov. Udeleženci velikega alpinističnega tabora, ki je v prostorih ENSA v Chamonixu, čakajo na vreme in na drujev ozebnik. Pogoji v lednih stenah pa so nemogoči. V Les Droites na primer v spodnjem delu stene sploh ni ledu. Skoraj vsak dan so vsaj popoldne nevihte itd.
Tudi Bolgari v Kabulu
Bolgarski časopisi, javljajo, da je njihova odprava pred dnevi prispela srečno v Kabul in se takoj lotila transporta v bazni tabor. Na svoji poti so izvedeli za eno poljsko odpravo (poljsko-jugoslovansko?), ki da je že na terenu, pričakujejo pa še eno iz Zahodne Nemčije. Vse te odprave imajo menda isti cilj — Nošak.
