Marko Čar in Iztok Tomazin sta smučala z osemtisočaka
Z vrha Hidden Peaka naša ekstremna smučarja na snežni deski in s smučmi – Vsi člani uspešne odprave SKI8000 so se že vrnili v civilizacijo
Marko Čar in Iztok Tomazin sta 5. julija zjutraj stopila na vrh 8068 metrov visokega Hidden Peaka, imenovanega tudi Gašerbrum I. Čar je na vrh prinesel snežno desko, Tomazin pa smuči. Z vrha sta nato odsmučala proti baznemu taboru.
Vodja uspešne smučarsko alpinistične odprave SKI 8000 na Hidden Peak je Janez Golob, njeni člani pa so poleg Čara in Tomazina (pomočnik vodje in zdravnik) še Simon Čopi, Urban Golob in Matic Jošt. Z delom na gori so začeli 12. junija. Do 20. junija, ko jih je zajelo daljše obdobje slabega vremena, so postavili dva višinska tabora. Ta dva tabora sta skupna z odpravami, ki se vzpenjajo na Gašerbrum II (8035 m). Nad taborom 2 pa so naši alpinisti zavili v Japonski koluar, ki vodi proti Hidden Peaku.
Čar in Tomazin sta z odločilnim vzponom začela 1. julija, ko sta se iz baze (5000 m) po razpokanem ledeniku povzpela do tabora 1 (5800 m). Naslednji dan sta nadaljevala z vzponom do tabora 2. Tega dne sta se Čopi in Jošt vzpenjala po Japonskem koluarju in na višini 6700 metrov postavila depo z opremo. 3. julija sta Čar in Tomazin preplezala Japonski koluar in na višini 6900 metrov postavila tabor 3.
Naslednji dan ekipi v bazi ni uspelo vzpostaviti radijske zveze s taborom 3. Tesnobo je 5. julija ob 7.48 uri pretrgalo Čarovo javljanje z vrha Hidden Peaka. S Tomazinom sta se nato pripravila na smučarski spust. Ob 10. uri so spust Čara na snežni deski in Tomazina na smučeh z vrha osemtisočaka opazovali iz tabora 1. Zanimivo je, da je bil med opazovalci tudi mehiški alpinist Carlos Carsolio, ki je bil priča tudi prvemu velikemu uspehu slovenskih ekstremnih smučarjev v tej sezoni, spustu bratov Karničarjev z vrha Anapurne I. Mimogrede, Carsolio se je po Anapurni, ki jo je osvojil skupaj s Karničarjema, povzpel še na Daulagiri (8167 m) in Gašerbrum II (8035 m).
HIDDEN PEAK – Z vrha sta odsmučala Marko Čar in Iztok Tomazin. To je letos že drugi veliki uspeh slovenskih ekstremnih smučarjev v Himalaji.
Čar in Tomazin sta prišla v bazo 6. julija. Za njima sta se poskušala povzpeti na vrh še Čopi in Jošt, vendar jima to ni uspelo. Po njunem poskusu je celotna odprava zapustila bazni tabor. Na ljubljansko letališče bodo prispeli v petek, 28. 7. ob 14.40.
Uspeha odprave SKI 8000 na Hidden Peak in odprave na Anapurno I sta po nekaj letih spet dva izvrstna dosežka slovenskih alpinistov v Himalaji. Žal pa ju zagreni misel na Slavka Svetičiča, ki je izginil na Gašerbrumu IV in na Drejca Karničarja, ki je zaradi ozeblin, ki jih je dobil med spustom z Anapurne, izgubil kar nekaj prstov na nogah.
Odpravo na Hidden Peak so podprli KA pri PZS, Hyundai, ITU, Prema, Golden product, Elitex, Nova LB, Aerodrom Brnik, Mercator, Elektro servisi, Iskra Bovec, Planika, občina Žalec, Rojs, Vošnjak, PD Žiri, PD Matica, Jaka, MC, Stol, Kastor, Kuki, tiskarna Povše, Še-tisk, Eurotrade, Lek, Dnevnik, Unicom, Menina in Juteks.
MIHA PETERNEL
Vanja Furlan je odšel v Kanado
Vanja Furlan, najboljši slovenski alpinist v lanskem letu, je 17. julija odšel v Kanado. Najprej namerava odpotovati na zahod v Skalno gorovje in v stenah Mt. Assiniboine, Mt. Deltaform, Mt. Athabasca in Mt. Andromeda spoznati tamkajšnje razmere.
Njegov glavni cilj je stena Emperor v Mt. Robsonu. Gre za objektivno zelo nevarno steno s slabo skalo, poleg tega pa je za Mt. Robson značilno tudi zelo slabo vreme. Za obe obstoječi smeri, ki še nista bili ponovljeni, so prvi plezalci porabili 4 do 5 dni plezanja.
Ker meni, da ima v tej steni samo minimalne možnosti za uspeh, si je kot rezervni cilj izbral S steno Mt. Alberte, v kateri je do sedaj preplezana le ena smer z oceno VI 5.9 A3.
Plezalno turnejo po Kanadi so mu omogočili Krka-tovarna zdravil Novo mesto, Mobitel Ljubljana, SCT Ljubljana, Bayer Pharma Ljubljana, Mestna občina Novo mesto, Krka-Kozmetika Novo mesto, zavarovalnica Tilia Novo mesto, Avtohiša Real Ljubljana, A Banka Ljubljana, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Vitalis Novo mesto, Servis koles Smole Novo mesto in Ekoprojekt Novo mesto.
(M. P.)
Odprava Tien Šan 95
Danes odhajajo v Kirgizijo člani alpinistične odprave Tien Šan 95′. Pobudo za odpravo je dal AK Vertikala. Iz tega kluba so štirje člani odprave: Aleš Cvahte (vodja), Peter Geršak, Igor Kopše in Klemen Cepič. Ostalih šest članov odprave je med perspektivnimi slovenskimi alpinisti izbrala Komisija za alpinizem pri PZS. To so Janez Cerar, Andrej Gaspari, Tomaž Jakofčič, Boštjan Ložar, Peter Mežnar in Blaž Stres.
Cilj letošnje odprave je vzpon na najvišji vrh pogorja Pik Pobedi (7439 m ) po normalni smeri. Pik Pobedi je najsevernejši sedemtisočak na svetu, zaradi česar so razmere na njem povsem himalajske. Prvi vzpon na goro je uspel šele leta 1956, do sedaj pa je na njej umrlo že več kot 60 alpinistov.
Odpravo so podprli KA, Bayer Pharma, Lek, Družba za državne ceste, Lesnina inženiring. Ilir, Šteger. SRC. Plastika Kuhar, Unihem, Gaby sport, Delo prodaja, Krka kozmetika. Dassa šport, Zavarovalnica Maribor, Maximarket, Gostinsko podjetje Vič, Ljubljanski potniški promet, Promontana, Jamnik, Kmetijski kombinat Ptuj, PD Tolmin, Agroind, Alpinum, Fructal, ŠOU, Projekt Nova Gorica, Poslovno združenje MMP Vrtojba in AK Vertikala.
(M. P.)
Bila sta tudi v S steni K2
O Romanu Benetu, našemu rojaku, ki živi na italijanski strani Rateških Ponc (v Fužinah), je bilo včasih precej slišati, potem pa so stiki prenehali in nekateri so že trdili, da je prenehal z alpinistično aktivnostjo. Pa ni! Leta 1990 sta bila z ženo Nives (njen dekliški priimek je Meroi) med drugim v Andih, kjer sta se – kot je že običaj – najprej povzpela na Pisco, potem pa preplezala še stena Chopicalquia in Chacraraja. Tudi doma nista počivala: pozimi sta preplezala novo smer (VI, 700 m) v zahodni steni Vevnice. Leto kasneje je Roman odšel s še sedmimi italijanskimi plezalci (vodja Fabio Agostinis) v Tibet. Bili so najmanjša odprava (in brez višinskih nosačev), ki se je do tedaj poskusila s severno steno drugega najvišjega vrha sveta K2 (8611 m) s kitajske strani. Roman je s še dvema prišel že do višine 8150 m, potem pa jih je zavrnilo slabo vreme.
Jeseni 1992 je Benet vstopil v policijo in zaradi šolanja nekaj časa ni kaj prida plezal. Z Nives pa sta bila nekajkrat v Dolomitih, kjer sta prosto ponovila nekaj lepih klasičnih smeri, kot npr. Hasse – Brandler v Cini, Raz Scoiattoli v Cima Scottoni, Stroblov raz v Rocchetta alta di Bosconero. Leta 1993 sta se posvetila zaledenelim slapovom in zimskemu alpinizmu. V bližnji okolici sta preplezala kar 14 novih slapov visokih 150 do 500 m (!). V steni Zadnje Ponce pa sta preplezala dve prvenstveni smeri (80/60 s., IV, 900 m). Poleti sta potem plezala predvsem klasične smeri v stenah nad Mangartskimi jezeri, od Cozzolinove zajede do Piussijevega stebra. Pozimi 1993/4 je Benet veliko smučal in tekmoval za policijo (dela na področju varstva oz. varovanja okolja), ob tem pa sta se pripravljala še na nov obisk Karakoruma. Spomladi so potem odšli v severno steno K2, tokrat z željo, da preplezajo novo smer. Med 12 člani (odpravo so pripravili v okviru CAI, sekcija Modena) je bila tudi Nives, ki je tako postala prva alpinistka, ki se je skusila s severno steno tega giganta. Noč na 31. julij sta Nives in Roman ter Filippo Sala prebivakirali na grebenu 7900 m visoko. Naslednji dan so še uspešno premagovali led do naklonine 70 stopinj in skalne stopnje do V. stopnje, na višini 8450 m pa so morali vsemu navkljub obrniti.
Tudi za letos imata polno načrtov. Poletni bi se rada skusila s severno steno Eigerja in preplezala nekaj smeri v Montblanški skupini, jeseni pa gresta v Garvalsko Himalajo, v steno Bhagirathija in Šivlinga.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Odlom v Šitah
Alpinisti, ki so plezali smer JLA v Šitah, so sporočili, da je sestop po Jesihiniletos bolj zoprn in nevaren kot običajno. Čez zimo je prišlo do skalnega podora nad spodnjim delom Jesihine smeri, tako da je sedaj ta del stene posut s skalnim drobirjem. Zelo težko je najti sidrišča za spust ob vrvi, pa tudi prusiki in gurtne na njih so zelo poškodovani.
(M. P.)
Odlomljena luska v Amonitu
Andrej Grmovšek (T.E.R.R.A. Šport, Akademski alpinistični odsek Kozjak) je z Igorjem Čorkom (ŠK Univerzum) 19. junija na pogled preplezal smer Amonit(VII-I-/VII+, 230 m) v Koglu. Vse raztežaje razen enega je plezal kot prvi. Na ključnem mestu v drugem raztežaju (VIII-) je bil ključen oprimek – luska že močno razmajan. Grmovšek ga je previdno obremenil, tako da je zdržal njegovo težo. Čorku, ki je plezal kot drugi pa se je odlomila približno pol metra krat pol metra velika luska. Verjetno je mesto sedaj še težje preplezljivo. Grmovšek pravi,da sta prva dva raztežaja že skoraj popolnoma opremljena, višje pa sta za izboljšanje varovanja zatikala metulje in zatiče.
(M. P.)
Nove smeri nad Trento
Alpinisti iz Cerknega so nad dolino Zadnje Trente preplezali dve novi smeri v vzhodni steni Vršaca, soseda Pelca nad Klonicami.
Jože Makuc je z Dragom Obidom 8. julija preplezal Centralni steber (VI+/VI. 250 m), tri dni kasneje pa z Radom Lapanjem še Diagonalo (VI/IV, V, 250 m).
Prvo smer v tej odmaknjeni steni, ki je dobro vidna šele od koče pod Špičko, sta lani preplezala Jože Makuc in Franc Peternel (Trn v peti, V+/IV – V, 250 m). Stena je navpična in ponuja odlično skalo, le dostop je dolg, saj traja kar tri ure.
(M. P.)
Razpis šolanja za GV
Združenje gorskih vodnikov Slovenije v PZS razpisuje v letu 1995 šolanje za občasen ali reden poklic gorskega vodnika. V skladu z zahtevami edine mednarodno priznane mednarodne zveze rednih ali občasnih GV UIAGM/IVBV bo šolanje trajalo 83 dni, ki bodo skupaj z enoletnim pripravništvom razdeljeni v štiri leta.
Podrobnejše informacije lahko najdete na oglasni deski PZS, v Alpinističnih razgledih, Obvestilih PZS ter na alpinističnih odsekih in športno plezalnih klubih. Rok za oddajo prijav je 15.9.1995.
Trboveljski tabor na Korošici
AO Trbovlje je 8. in 9. julija organiziral tabor na Korošici v spomin na njihovega člana Bojana Pajka, ki se je lani ponesrečil v severni steni Velike Mojstrovke. Tabora se je udeležilo 15 članov odseka. Preplezali so več smeri v Vršičih, najpomembnejši vzpon na taboru pa sta opravila Miha Golob in Dušan Košir. V soboto sta prosto preplezala spodnji del Črne mačke (VIII+) v Vežici. Prvi raztežaj, ki je najtežji, sta najprej preplezala tehnično, nato pa sta ga oba preplezala prosto od spodaj. V nedeljo sta preplezala še zgornji del smeri, vendar pa sta si morala zaradi mokrote nekajkrat pomagati s klini (VII, A0).
(M. P.)
Alpinistična trgovina v Celju
Trgovina z alpinistično in planinsko opremo Anapurna je 17. 7. odprla novo prodajalno v Celju, v hiši Fit Medie v trgovskem centru Interspar.
(M. P.)
Huascaran in Alpamayo
Sašo Aničin in Tanja Tomaževič sta v začetku junija odpotovala v Peru. Najprej sta se povzpela na vulkan El Misti (5825 m) pri Arequipi, potem pa sta odšla v kordiljero Blanco. Tam sta opravila pristop na Nevado Huarapasca (5430 m) po južnem pobočju (30 do 50 st.). Nato sta srečala Milisava Marinkoviča, alpinista iz Beograda, s katerim je Aničin opravil še dva vzpona. 26. junija sta po Ferrarijevi smeri priplezala na Alpamayo (5947 m). V zgornjem delu ju je presenetil trd in strm led (do 75 st.). Potem je sledilo obdobje slabega vremena, po katerem sta odšla še proti Huscaranu Norte (6655 m). Po normalni smeri sta 9. julija stopila na vrh.
(M. P.)
Dom Trenta ustvarja iluzijo
Informativno-turistični center je sprejel prve obiskovalce – Navdušujeta predvsem etnološki muzej in filmski »venec pesmi« reke Soče
TRENTA, 23. julija – Črnookemu trentarskemu dekliču so žarela lička, ko ji je minister dr. Pavle Gantar ponudil škarje za slavnostno striženje traku na vratih Doma Trenta. Mala Ana je Jelinčičeva iz Soče. Velika družina, iz katere je, se preživlja z delom v trentarskih državnih gozdovih, ovčarstvom in s sirarstvom. že nekaj let pa tudi s kmečkim turizmom. Ana torej predstavlja mladi rod Trentarjev in v tem, da ji je predstavnik slovenske oblasti samo pomagal pri protokolu ob zaključku 224 milijonov tolarjev vredne naložbe v mogočno stavbo informativnega in turističnega središča Triglavskega narodnega parka Na Logu v Trenti, je bilo tudi nekaj simbolike.
Na otvoritveni slovesnosti, ki se jo je udeležil tudi predsednik parlamenta Jožef Školč in predstavniki vodstev več tujih narodnih parkov, je naložbo v Dom Trenta predstavil direktor parka Janez Bizjak, hišo pa je blagoslovil koprski škof msgr. Metod Pirih. Minister Gantar je govoril o odnosu Slovencev do narave, malo bolj konkreten pa je bil, ko je Trentarje ošvrknil zaradi njihove naložbe v HE Krajcarico. Bovški župan Andrej Strgulc pa je državi na osnovi podatkov očital, da dolino Soče zavestno peha v osamo in gospodarsko nerazvitost.
Po šestih letih hudih muk in borb z denarjem smo Slovenci torej pričakali veliki dan, ko nam je Dom Trenta razkril svoje skrivnosti, svojo pripoved o našem edinem narodnem parku in o skromni bogatiji etnološke dediščine doline mlade Soče. S hišo parka upravljajo Trentarji. Njen »gospodar« je mladi ekonomist Marko Pretnar. S skodlami krito stavbo si je tolminski arhitekt Fedja Klavora zamislil kot nekajkratno povečavo trentarske domačije z nekaterimi sodobnimi arhitektonskimi dodatki. Mogočna podoba njene zunanjosti se ponovi v njenem pritličju, predvsem v navzgor proti strehi potegnjenem prostranem preddverju, ki spominja na ladjo sodobne katedrale. Tu je tudi prostrana večnamenska dvorana, kjer si obiskovalec lahko ogleda iz več kot tisoč diapozitivov sestavljeno multivizijsko predstavo o zgodovini parka in njegovi naravi. Prvo nadstropje je uredil ljubljanski Prirodoslovni muzej, ki je živo in neživo naravo predstavil na klasičen način. Tu sta na ogled tudi prelepa filmska instalacija Andreja Zdraviča Skrivnosti Soče ter tako imenovana »šok soba«. Namen slednje je namreč od vsega (prej videnega) lepega omamljenega človeka šokirati z apokaliptičnim prikazom človekovega uničevanja narave. Medetaža, v kateri je tudi osem turističnih apartmajev, je namenjena priložnostnim razstavam in strokovni knjižnici. Presenečenje pa čaka obiskovalca na podstrešju, kjer je Goriški muzej po scenariju etnologinje Inge Brezigar postavil znamenito trentarsko muzejsko zbirko. Muzejski ambient do vseh potankosti in s pomočjo izvirnih gradbenih materialov, kosov hišne oprave in drobnih predmetov, prenesenih iz razpadlih trentarskih planšarij in domačij, ustvarja razpoloženje okolja, v katerem je živel Trentar v prejšnjem stoletju.
Zbirke bodo še dopolnjevali, za zdaj v hiši navdušuje predvsem troje. Najprej njena notranjost kot celota, med razstavnim gradivom pa sta pravi umetnini postavitev trentarske hiše v muzejskem podstrešju in Zdravičeva filmska inštalacija. Z njo je iznašel vsem razumljivo govorico, ki nas pelje v samo središče skrivnosti narave. Zdravičev poklon Soči je natanko to, kar si Trenta in svet okoli Triglava zaslužita.
KATJA RO
Mirko Lebar po novem podvigu spet doma
LJUBLJANA – Iz Južne Amerike se je vrnil stoodstotni invalid Mirko Lebar, ki je brez obeh nog, z novim podvigom. 13. junija letos je odšel, da bi osvojil 6.000 m visoko goro Pisco. Spremljala ga je ekipa treh alpinistov in dveh radioamaterjev. Vzpon je uspešno opravil v treh tednih, potlej pa si je ogledal še nekaj znamenitosti Južne Amerike. Mirko Lebar je bil že na Triglavu (1992), 1993 se je povzpel na 3.798 m visoki Grossglockner lani pa na najvišji evropski vrh Mt. Blanc (4.807 m). Za svoje podvige je požel že številna priznanja.