Odslej Titova smer v peruanskih Andih
Enajstčlanska odprava koroških alpinistov je v Cordilleri Vilcanoti opravila pet plezalnih vzponov in stopila na deset vrhov
RAVNE NA KOROŠKEM, 20. julija – Iz Andov se je vrnila enajstčlanska odprava koroških alpinistov, ki so bili v Peruju 48 dni. Marjan Lačen je bil vodja, člani pa Rok Kolar, Silvester Lupša, Stanko Mihev, Franc Pušnik, Igor Radovič, Zdenko Žagar in Janez Žalig. Zdravnik je bil Janez Gorjanc, snemalec Milan Savelli, Jože Havle pa pomočnik vodje.
Bazni tabor so si uredili na višini 4800 ni ob jezeru Ticlacocha v osrčju Cordillere Vilcanote, ki se drzno dviga v višave jugovzhodno od Cuzca. Tu so prebili 25 dni in večino vzponov opravili kar iz baznega tabora. Najprej dva za aklimatizacijo: na Nevado Yanajaja, visok 5592 m in Nevado Ninaparaco, 5830 m. Vrhova so dosegli vsi člani odprave.
Sledili so zahtevnejši vzponi. 3. junija so Lupša, Pušnik in Žalig v treh dneh zahtevnega plezanja opravili prvo ponovitev (prvenstveni vzpon je delo Francozov iz leta 1976) štirikilometrskega prečenja Pico Tres: treh vrhov, od katerih je vsak višji od 6000 m, najvišji, imenovan tudi Jatunhuma, pa 6093 m.
Samo dan pred tem so na najvišji vrh Pico Tres stopili Kolar, Mihev, Radovič in Žagar, ki so opravili prvi vzpon v vzhodni steni. Prvenstveno smer, ki so jo ocenili s IV., 60-65 stopinj, 700 m, so imenovali Jugoslovanska.
Naj večji uspeh odprave pa je prav gotovo prvenstvena smer v južni steni Pahcante (Nevado Puca Punte, 5727 m). V treh dneh sta steno preplezala Kolar in Mihev in na vrh stopila 9. junija. Smer, ki je kombinirana (led in skala) in v vsej dolžini izredno izpostavljena, sta ocenila s VI, 60-80 stopinj, 750 m, posvetila pa sta jo tovarišu Titu.
Razen teh vzponov so člani koroške odprave opravili še ponovitev smeri v SV steni Pachante in J steni Caracola, povzpeli pa so se tudi na vrhove Comercocha (5560 m), Huayruro Punco (5500 m), Cerro Campana (5400 m), Nevado Condor Tuco (5550 m) in Cerro Oje Punta (5360 m).
Odpravo, ki pomeni prvi resnejši (samostojen) poseg koroških alpinistov v gore izven Evrope, bila pa je tudi prva jugoslovanska v ta predel Cordiller, so podprle delovne organizacije in društva v občini Ravne, še posebej pa Železarna Ravne, Rudnik Mežica in TKS Ravne na Koroškem.
Fotografije o prvi vojni v Julijcih
Zanimiva razstava v Bohinjski Bistrici bo odprta do 25. julija
BOHINJSKA BISTRICA – V petek 11. t. m. so v avli Doma Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici odprli zanimivo razstavo »Prva svetovna vojna v Julijskih Alpah«, ki so jo pripravili DPD »Svoboda Tomaž Godec« – Fotoklub Bohinj in Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica. Razstavljene so povečave fotografij, ki sta jih med krajani zbrala Tomaž Budkovič in Janko Stušek, prikazujejo pa predvsem okolico Krna in Komne v obdobju, ko so tod divjali boji med avstrijskimi in italijanskimi vojaki.
Obiskovalcem razstave se na velikih povečavah znova prikažejo podobe iz davnih dni, od vojaške železnice, ki je iz Bohinjske Bistrice vozila gradivo k Zlatorogu, pa žičnice na Komno, ki so se ji zaupali tudi vojaki vojaškega »hotela« na planini Na Kraju in utrdb po Batognici.
Razstava bo odprta do 25.t. m., najbolje pa si jo je ogledati v večernih urah.
F. S.
Celjska smer na Norveškem
Bojan Šrot in Stojan Verdnik sta preplezala smer v Romsdalhornu
LJUBLJANA – Tudi zadnja novica Celjanov z Norveške je nadvse razveseljiva. Bojan Šrot in Stojan Verdnik sta v Romsdalhornu (skupina Trolltind) preplezala novo – Celjsko smer. Visoka je 1700 m, ocenila pa sta jo kot zelo težavno in sta v njej tudi bivakirala.
Tudi na Norveškem so vremenske razmere letos zelo slabe. Na severu je pravzaprav še toliko slabše, ker so stene zaradi bližine morja mestoma pokrile z lišaji in po dežju postanejo prava drsalnica. Kakšne so razmere govori tudi dejstvo, da letos v norveških gorah menda ni uspela še nobena težja ponovitev, kaj šele prvenstveni vzpon. Obiskovalcev pa vseeno ne manjka.
9. t. m. je prek stene zgrmel tako velik skalni blok, da je za nekaj ur zakril steno in taborišče pod njo. Zaradi pogostih lomov skale se je ena izmed celjskih navez morala tudi spustiti iz Angleške smeri.
Člani AO Celje, ki se niso udeležili odprave, pa so tačas na ledeniškem tečaju pod Grossglocknerjem. In še ponovitvi od 5. t. m., Pavle Kozmus in Bojan Šprogar (Zasavski AO) sta preplezala Šarino poč in Beli raz v Dedcu.
Na treh deloviščih
Brigadirji – planinci so v Bavšici na drugi delovni akciji končali gradnjo planinskega vzgojnega središča – Pomagali tudi kmetom
LJUBLJANA – Akcijo »Bavšica 80« je mladinska komisija PZS zasnovala v skladu s konceptom mladinskih delovnih akcij ZSMS in s tem še bolj obogatila že tako pestro in obširno dejavnost naše planinske organizacije. Težnje, vzgojiti čim več ne le dobrih planincev, temveč mladih ljudi, ki bodo znali najti ustrezno in odgovorno mesto v naši samoupravni socialistični skupnosti, so v zadovoljstvo vseh v celoti uresničili.
Mladinska planinska delovna akcija »Bavšica 80« je trajala od 22. junija do 6. t. m. udeležilo pa se jo je 53 mladih iz 20 planinskih društev. Polovico je bilo deklet, največ udeležencev (39) je bilo dijakov, delavcev je bilo 10. učenci trije, študenta pa dva. Temu primerna je bila tudi povprečna starost – 18 let.
Brigadirji so delali na treh osnovnih deloviščih: pri popravilu ceste Kluže- Bavšica, gradnji vzgojno-izobraževal- nega centra in pri obnovi ter markiranju planinskih poti v okolici Bavšice. Pri popravilu makadamskega cestišča v dolino so opravili 830 delovnih ur, skopali vzdolžne in prečne odvodne jarke, odstranjevali staro nasutje in nanašali nov gramoz. Tako so skupaj z domačini ter krajani Bovca, ki so se jim pridružili, v celoti obnovili štiri kilometre dolgo cesto. Skoraj dvakrat več ur (1565) pa so porabili za gradnjo centra. Izkopali in zravnali so 17 teras za šotore, uredili okolico jedilnice in sanitarij, izkopali odtočne jarke, uredili hudourniške struge, uredili osrednji del tabornega prostora, obrobne zidove in še marsikaj.
Z razvojem planinskega vzgojno- izobraževalnega centra v Bavšici je čutiti tudi potrebo po večjem številu nadelanih in markiranih poti v okolici. In tudi to tretjo nalogo so več kot uspešno uresničili. Pregledali, očistili ali popravili, deloma pa tudi na novo markirali so dve osnovni poti: Bavšica-planina Bala-Prevala-sedlo-Osojnica in Bavšica – planina Bukovec-sedlo-Osojnica. Razen tega pa so delno nadelali tudi pot planina Bala-Krnica. Vse to bo prav gotovo prispevalo tudi k večjemu obisku tega predela.
Omeniti pa velja tudi enodnevne izredne akcije. Brigadirji so pomagali graditi dovozno pot k gradbišču planinske postojanke pri Krnskem jezeru; udeležili so se udarniškega dne v okviru MDA Posočje, sodelovali so tudi pri kopanju vodovoda. Razen tega pa so mladi planinci v prostem času pomagali tudi kmetom v Bavšici pri njihovih opravilih. Škoda le, da jih je pri tem preveč oviralo slabo vreme, saj je bil brez dežja en sam dan. Kljub temu pa so opravili skupno 3440 delovnih ur, normirana opravila presegli kar za 40 odstotkov, skupna vrednost opravljenega pa znaša več kot 290.000 din.
Dobro je bilo poskrbljeno tudi samoupravno življenje brigade. Delo in celotno življenje na MPDA je vodil, načrtoval in koordiniral sekretariat, ki je skupaj z vodji delovnih skupin sestavljal predsedstvo. Brigadna konferenca kot najvišji samoupravni organ pa se je sestala kar štirikrat. Petkrat so izdali tudi ciklostiran bilten.
Izredno pomembne so bile tudi interesne dejavnosti. V okviru mladinske politične šole Edvard Kardelj so imeli štiri predavanja. Uspešno je bilo tudi delo kulturne komisije. Razen biltena so ustanovili 20 članski pevski zbor, pripravili pa so tudi kulturna programa za proslavi ob dnevu borca in sklepno slavje. Skupina »orientacistov« je štela 23 članov in za konec so pripravili tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi vojaki. Le športno življenje ni tako zaživelo kot so računali, dež jih je le preveč oviral. Zato pa so izven programov pripravili še nekaj predavanj.
Nič čudnega če so brigadirji na sklepni konferenci organizacijo ocenili kot odlično. Komandant brigade je bil Andrej Brvar, akcije pa Miša Felle.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Poletni alpinistični tečaj
Letošnji poletni alpinistični tečaj bo komisija za alpinizem PZS priredila od 17. do 24. avgusta v Vratih. Pred tem pa bo obvezen preskus vseh kandidatov. Zbor zanj bo v petek 1. avgusta zvečer v koči na Kamniškem sedlu. Na zboru bodo pojasnili tudi vse podrobnosti, od seznama obvezne opreme, do dnevnega reda in programa tečaja. Le-ta bo namreč letos po nekoliko prirejenem programu, zato morajo kandidati že obvladati celotno snov osnovne alpinistične šole. In še cena: 1.150 din za udeleženca in prav toliko za PD, preostanek pa bo prispevala KA PZS.
Prvi teden septembra pa bo v Zahodnih Julijskih Alpah jesenski alpinistični tabor, prav tako v organizaciji KA PZS. Za obe akciji prireditelj razpisuje mesto vodje, za prvo tudi inštruktorjev.
9 odsekov za kategorizacijo
Ob zadnjem pregledu je KA PZS ugotovila, da je le devet odsekov prijavilo svoje člane za kategorizacijo. To so: Akademski AO, Bohinjski, Jezersko, Kozjak, Nova Gorica, Postojna, Radovljica in Rašica. Manjkajo torej celo nekateri večji, za katere je znano, da imajo v svojih vrstah vsaj po enega in celo več članov, ki izpolnjujejo vse pogoje celo za zvezni razred.
Kandidaturo za udeležbo na akcijah, za katere je KA PZS dobila vabila, pa je poslalo dovolj alpinistov, čeprav spet z zamudo. Na srečanjih v gorah med Chamonixem, koder bodo obravnavali predvsem vzgojo ter izobraževanje v planinskih organizacijah alpskih dežel, pojdeta Janez Vodlan (Domžale) in Violeta Potočar (Kamnik). Za inštruktorje na začetniškem alpinističnem tečaju v Črni gori so trije kandidati, za alpiniado v Romuniji pa dva. Le vabilu na šampionat v skalolazenju, ki bo jeseni na Krimu (SZ), se je KKA morala odreči, ker se ni nihče pravočasno prijavil.
Dve novi v Kočni
Tone Karničar in Lojze Gelšek sta 6. t. m. preplezala novo smer v SZ steni Kočne. Smer, ki poteka desno od Davove, po črnem mokrem kaminu sta ocenila s V/IV, 200 m. Dan pred tem pa sta Luka Karničar in Milan Šenk preplezala novo smer tudi v SV steni Malega Kupa. Poteka po lepih naravnih prehodih, ocenila sta jo z II (z nekaj težjimi mesti) in imenovala Kebrova smer. 12. t. m. sta Davo Karničar in Ivan Kavaš ponovila zelo redko plezano spominsko smer Križnar-Škerl (IV) v Dolgem hrbtu, Šenk in Luka Karničar pa sta preplezala Perčičev steber v Vežici. Dan za tem pa sta Tone Karničar in Rado Markič (vsi člani AO Jezersko) opravila še prvo ponovitev Mariborske smeri v Dolški Škrbini. Menita, da je ključno mesto težje, kot so ga ocenili prvi plezalci.
29 vzponov v Dolomitih
Štirje člani AO Tržič so v štirih dneh v italijanskih Dolomitih opravili skupno 29 vzponov. 12. t. m. sta Matjaž Ivnik in Franc Meglič preplezala Dimaievo poč (V) ter smer Miriam (V), Filip Bence in Iztok Tomazin pa Directa Dimai (VI) in Direttissimo VI-A 2). Naslednji dan sta Ivnik in Meglič preplezala še smer Olga (V+) in Vodniško (IV-), Bence in Tomazin pa Direttissimo veveric (VI, A 2) in Armido (VI/IV-V). Za konec je Tomazin še soliral Vodniško smer. Stena Velikega stolpa (Torre Grande) v skupini Cinque Torri, kjer so te smeri, je sicer res visoka le 180 m, vendar so smeri težke in lepe.
14. t. m. so Tržičani plezali v J steni Tofane di Roses. Bence in Tomazin JZ raz stebra Roses (smer Constantini-Ghedina: VI,500 m, 5,30 h), Ivnik in Meglič pa Desni raz (Pompanin-Alvera: V-,350 m, 5 h). Verjetno so to prve jugoslovanske ponovitve.
V Treh Cinah pa je bilo sreče z vremenom še manj. Kljub temu sta Bence in Tomazin v megli in dežju ponovila Rumeni raz (V+) v Mali Cini.
Prva in druga ponovitev
Niko Novak in Tone Štamcar (oba AO Rašica) sta 5. t. m. opravila 2. ponovitev Rumene diagonale v Nad Šitom glavi. Teden dni kasneje pa sta – kot prva ponovila še Strelo v Dedcu. Z oceno se povsem strinjata, plezala sta 6 ur, v steni pa sta pustila tudi vse vijake, tako da ponavljanje s te strani sedaj ni več problematično.
Člani AO Rašica pa so dvakrat zapored pripravili skupno turo na Vršič in v okoliških stenah opravili prek 50 vzponov. Med pomembnejšimi lahko omenimo dve ponovitvi smeri pastirja Jozla.
Prvi pozdrav iz Peruja
Skupina članov Akademskega AO iz Ljubljane, se je že javila iz Lime, kamor so srečno prispeli 23. junija ob 22. uri po tamkajšnjem času. Povezali so se s predsednikom CAI Salvettijem, ki je postal že stalna zveza za vse naše andske odprave, uredili formalnosti in 27. junija zvečer odpotovali v Caras in gore (dolina Santa Cruz).
Alpinistična sekcija v Novem mestu
AS pri PD Novo mesto je imela od 29. junija do 5. t. m. letni plezalni tabor v dolini Planice. Zaradi muhastega vremena je šest udeležencev opravilo le 20 vzponov. Stojan Golob in Stane Mokotar sta 4. t. m. preplezala novo smer v Strugu (V/IV, 270 m, 4 h).
Sedaj pa so že v Chamonixu. kjer nameravajo ostati (pet članov) do 10. avgusta in opraviti prečenje Mt. Blanca in še nekaj lažjih vzponov ter pristopov. Na pot so odšli v petek, in sicer s kombijem, ki jim ga je posodil IMV, obisk Alp pa je podprlo tudi matično PD.
Drugi tečaj v Nepalu minil brez Kitajcev
Na tečaju, ki ga je pripravila naša komisija za odprave v tuja gorstva, 44 udeležencev
LJUBLJANA – Letošnji tečaj za gorske vodnike, ki ga je za Šerpe v Nepalu pripravila naša komisija za odprave v tuja gorstva, je zajel 44 tečajnikov, vodilo pa jih je šest naših inštruktorjev, dva pa sta bila domačina. Žal niso bili prisotni Kitajci, ki jih organizatorji zaradi tehničnih težav niso upali povabiti.
Slabo vreme je tečaj bistveno oviralo, tako da so po načrtu opravili le teoretičen del, šolskih vzponov pa je bilo manj, kot so načrtovali. Na K 5730, kjer pred njimi ni bil menda še nihče, so bili vsi razen dveh tečajnikov. Pollak z 9 tečajniki je opravil prvenstven vzpon (II, 250 m) na K 5100 (poimenovali so jo Dasdutse, Vrh desetih).
Belak in Matijevec sta v 26 urah opravila prvenstven vzpon (55/40 stopinj) po J razu vrha imenovanega Biancograd, ki naj bi bil po lanskih meritvah visok 6200 m, letos pa je višinomer kazal tudi prek 5900 m, Korenčan in Pollak pa sta opravila prvenstveni vzpon (II, 1400 m) na koto visoko okoli 4500 m. Precej pristopov so opravili tudi udeleženci trekkinga, ki so se inštruktorjem pridružili v šoli. Velika škoda je, da se jim ni posrečil vzpon na Zahodni Čuli. Sest dni zapored so zaman vstajali navsezgodaj, a jih je vedno zavrnilo slabo vreme. Pod Kang Guru, ki je bil drugi zanimiv cilj, pa niso smeli. Nič kaj prijazna se jim tudi ni pokazala južna stena Dhaulagirija. Belak je tri dni čakal, da bi si jo natančneje ogledal za odpravo, ki je načrtovana v letu 1982, pa se ni pokazala. V Kathmanduju so pa še izvedeli, da je vrh do leta 1984 oddan (kar lani, ko je Kunaver oddajal prošnjo, še niso vedeli).
Novembra bo v Nepalu še en tečaj, za katerega spet prosijo pomoč inštruktorjev, kar pa najbrž ne bo mogoče uresničiti zaradi finančnih težav. Zanimiva je tudi novica, da bodo tedaj tudi slovesno odprli šolo, udeležbo pa so obljubili Hunt, Tenzing, Hillary, in številni drugi.
