Šalečani na Pik Komunizma
V Sovjetsko zvezo bo odpotovala naša šesta odprava, ki bo obiskala gore Pamirja
Šesto našo odpravo v Pamir so pripravili člani Šaleškega AO ob 20-letnici. Vodil jo bo Dušan Kukovec, člani bodo še Ivo Avberšek, Silvo Cerjak, Peter Ficko, Silvester Jošt, Danijel Kopušar, Marko Lihteneker, Jaka Prelog, Franc Verko in Tone Vovk, kot gosta pa bosta sodelovala Zagrebčana Vladimir Mesarič in Branimir Predovič.
NAJVIŠJI VRH SOVJETSKE ZVEZE – Pik Komunizma z mesti za višinske tabore v smeri po Razu Burevesnika.
Pokroviteljstvo je prevzela SO Velenje, gmotno pa so jo podprli še TTKS Velenje, Mozirje in Žalec, TO Velenje, TGO Gorenje, Rudarski šolski center in TE Šoštanj. Na pot bodo odšli z vlakom v torek 14. t. m. do Moskve, od tam naprej pa z letalom. V domovino se bodo vrnili 18. avgusta. Cilj odprave je vzpon na najvišji vrh SZ – Pik Komunizma (7495 m), in sicer po Smeri Burevestnikov, kar traja navadno 12-14 dni (skupaj z aklimatizacijo), saj postavijo praviloma šest višinskih taborov. V nadaljevanju pa imajo v načrtu še vzpone na nekatere okoliške vrhove.
Naši alpinisti so bili v Pamirju prvič leta 1967, ko se je šestorica, ki jih je vodil dr. Miha Potočnik, povzpela na Pik Lenina (7134 m). Barbka Ščetinin-Lipovšek pa je za dolgo časa postavila naš ženski višinski rekord; hkrati je bila tudi prva alpinistka, ki je opravila prečenje vrha. Dve leti kasneje sta bila na tem vrhu še Riko Salberger in Pavle Šegula. Leta 1972 sta se ob 50-letnici organiziranega alpinizma v SZ na vrh Pika Komunizma (7495 m) povzpela Franc Jeromen in Luka Rožič. Pred petimi leti se je 1. bosansko-hercegovska odprava spoprijela s tretjim sovjetskim sedemtisočakom – Pikom Korženevska (7105 m), a je morala odnehati 50 m pod vrhom. Dosegla pa ga je dvojica njihovih tovarišev ki so bili člani odprave »Pamir 79«.
Občudovanja vredna prizadevnost
Zanimiva ocena dosežka jugoslovanske alpinistične odprave »Lotse 81«
Za Jozefa Nyko, urednika poljskega alpinističnega glasila Taternik, velja, da spada med najbolje obveščene pisce, obenem pa tudi med najbolj plodne, saj sodeluje z večino pomembnejših alpinističnih revij. Zato je njegova prva ocena o naši odpravi »Lotse 81« toliko pomembnejša.
»V 3200 m visoki steni so potegnili elegantno direttissimo« piše. »Toda skrajne težave na višini med 8250 in 8350 m in slabo vreme so bile nepremagljive … Jasno je, da tako velikega problema – ta čas največjega v Himalaji – ni moč rešiti takoj. Moramo pa dati jugoslovanski odpravi vse priznanje. Preplezali so 95 odstotkov stene in premagali 90 odstotkov težav v njej. Prepričan sem v to, da je moštvo Aleša Kunaverja sedaj morda najboljše na svetu. Vsi plezalci so bili sorazmerno mladi (povprečna starost 26 let), toda skoraj vsi že izkušeni v Himalaji. Njihova prizadevnost je občudovanja vredna. Po osmih tednih hudih bojev so še našli voljo in moč, da so opravili štiri naskoke na vrh in to v obupno slabem vremenu. Moštvo je predstavilo resnično moč volje, povezanosti in moči. Za konec pa še vprašanje: Če ni uspelo taki ekspediciji, kdo bo potem sposoben skleniti to smer?«
Celjani na Korošici in v Steni
Celjski AO je 27. in 28. junija izvedel skupno turo na Korošico. Prvi dan sta navezi Čanžek-Tržan in Golob-Smodiš ponovili Desno v Dedcu, Smodiš z Alenko Goleš pa še Večerno v Vršičih. Dan za tem pa sta Čanžek in Smodiš preplezala Raz Dedca in Beli raz, Golob in Tržan pa Pintarjevo v Dedcu in Mimo votline v Vršičih.
Od 2. do 5. t. m. pa jih je bilo kar 25 v Vratih. Največ so plezali s tečajniki, ki so opravljali tudi teoretični izpit ter del praktičnega (prvo pomoč in pomoč soplezalcu). Čanžek in Pepevnik sta 2. t. m. ponovila Ljubljansko smer, Šrot in Tržan dan kasneje Tržaško, medtem ko sta Kumar in Pepevnik preplezala kombinacijo Skalaške z Ladjo. Isto sta v soboto ponovila Bošnjak in Smodiš. V nedeljo pa sta Čanžek in Pepevnik preplezala Raz Sfinge, Cankar in Šrot pa Čopov steber.
Načrt izdaje alpinistične vodniške literature
Med tista naša ostenja, ki so najbolj preprežena s smermi, prav gotovo spada tudi Raduha. Zlasti novice o prvenstvenih vzponih je potrebno pazljivo obravnavati. Toda kako, dokler ne bo vodnika?
Franček Knez (AO Impol) je s Francijem Kumerjem in Mojco Mazej (oba AO Celje) v soboto 27. junija preplezal levi raz ob Krapi, ki deli Trikot od drugega dela S-SZ ostenja Velike Raduhe. Sestopili so po grapi, nato pa sta prva dva preplezala še desni raz ob grapi. V nedeljo so (spet vsi trije) preplezali še desni rob Trikota.
V prvi smeri so našli še »sveže« kline, med drugim dvema vzponoma pa nobenih, tako da so ju imeli za prvenstveni. Po podatkih, ki jih je posredoval Milan Vošank (spomladi je pripravil pregled smeri v tem predelu za Alpinistične razglede), pa kaže nekoliko drugače. Za levi raz ni podatkov, desni pa naj bi bila Pripravniška smer, ki jo je plezal Viktor Povsod s tovariši, grapo med tem razoma pa imenujejo Zadnji kamin. Desni rob Trikota pa bi bil lahko identičen s smerjo Mihev-Komprejeva iz leta 1978.
Iz Prevalj pa sta se oglasila Irena Komprej in Stanko Mihev, ki sta v nedeljo 28. junija končala prvenstveno smer spomin na Goloba, Kolarja in Sešlja. Ocenila sta jo s VI/V, A1, 250 m, 9 h. Spodnji del sta plezala še 15. aprila letos. Ista dva sta preplezala tudi (novi) direkten izstop Gregorjeve smeri (V), ki sta jo v prvenstvenem vzponu zmogla letos marca.
Vsekakor je razlogov za to, da mora komisija za alpinizem PZS čim prej urediti to vprašanje, že dovolj. Sprejeti bi bilo potrebno podroben srednjeročni načrt izdaje alpinistične vodniške literature, pripraviti natančna navodila za delo, določiti koordinatorja in področne urednike itd. Sicer bo zmešnjava vsak dan večja.
V Kamniških Alpah
Mihela Možek in Bojan Pollak sta 13. junija preplezala Rumeno zajedo z Virensovo smerjo v Koglu, Marjan Kregar, ki je prvič plezal po povratku iz J stene Lotseja, pa je z Ireno Markuš preplezal Virensovo in Pibernik-Črnivec v Štruci. Dan kasneje so po rošadi v navezah plezali še J raz Turske gore (Možek-Kregar) in Direktno v Štruci ter smer 3 svedrovcev. 27. junija pa je Pollak s Tatjano Golob (vsi člani AO Kamnik) ponovil Tržiško smer v Koglu.
Dolenc Maja in Kozjek Pavle sta 27. junija plezala Hunikino smer v Vežici, zadnji z Mitjem Kanellpulosom in Ničom Kregarjem (vsi AO Matica) pa potem še Kamniško v Vršičih. V nedeljo sta Kanellopulos in Kozjek opravila še eno redkih ponovitev Sulice v Dedcu (VI-/V+, A 1), Kozjek pa je sam preplezal Centralni steber Dedca, kar je tudi ena prvih solo ponovitev.
Priprave za kategorizacijo
Podkomisija za kvalitetni alpinizem je že pripravila seznam alpinistov za kategorizacijo, ki bo v veljavi prihodnje leto. Če ne bo sprememb (ko bodo še preostali poslali vse potrebne podatke), bo v mednarodnem razredu 5 alpinistov, v zveznem 16, med perspektivnimi 18, skupno pa 54 v republiškem.
1. PP Aschenbrennerjeve smeri
Metod Škarja je z Martinjakom (oba AO Mengeš) 25. junija preplezal Staro smer v Ospu, tri dni kasneje pa še Centralni steber, Poljsko (2. PP) in Levo v Dedcu. Istega dne je s Kanellopulosom (AO Matica) opravil še tretjo ponovitev smeri Šprogar-Simončič (V + ) v Vršičih, sam pa je preplezal smer Černivec-Pibernik in J raz Štruce, zadnjega v sestopu ter J greben Skute in greben Skuta-Rinka.
2. t. m. pa sta Metod in Tone Škarja (zadnji AO Kamnik) preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Metod, ki je ves čas vodil, je prvi ki je to smer zmogel prosto, tudi povsem tehnična mesta.
Hrvaška odprava v Kavkaz
Potem, ko lani zaradi odpovedi niso mogli v SZ, je KA PZH letos le lahko pripravila 1. hrvaško odpravo v Kavkaz. Včeraj so v tabor Šelda odpotovali: Berljak kot vodja, Alikalfič, Sekelj, Ognančevič (vsi AO Velebit), Barač, Bučan, Ana Mažar, Pivac (vsi AO Mosor), Tropčič (AO Dubovac) in Buinac (AO Željezničar). V tamkajšnjih gorah bodo vgradili tudi spominsko obeležje štirim tovarišem, ki so se leta 1974 smrtno ponesrečili v Križu Ušbe. Odprava se bo vrnila 2. avgusta. V zameno bo sredi avgusta v Jugoslavijo pripotovalo deset sovjetskih alpinistov, ki bodo plezali v Kleku, obiskali pa bodo tudi Jadransko obalo.
Gamaše za alpiniste
Komisija za alpinizem PZS zbira prijave za nakup visokih gamaš, ki jih bo tovarna Induplati Jarše posebej pripravila (cena 420 din) za alpiniste in reševalce. Izdelane bodo iz platna z zadrgo (zadaj), na vrhu pa z 8 cm širokim elastičnim trakom. Prijave je potrebno poslati najkasneje do 15. avgusta.
Lepa serija vzponov
Iztok Tomazin (AO Tržič), ki se je moral po vrnitvi iz Himalaje najpreje posvetiti izpitom, je 1. t. m. spet začel z vzponi. Sam je v S steni Begunjščice preplezal novo smer (Kavka IV/III, 200 m) ter opravil 2. SP Medvedove zajede (V-/IV-, 200 m). Dva dni kasneje sta z Nikom Novakom (AO Rašica) v 7 urah preplezala Steber Šit (prečnici v tegu vrvi sta se izognila in plezala prek rumenega odloma, kar je težje, toda krajše). Naslednji dan je z Jožetom Rozmanom (AO Tržič) ponovil Dularjevo zajedo, dan kasneje sam preplezal Prontarsko smer (V/III, 350 m) v SZ steni Velikega vrha in J kamin babe (2. P), za konec pa je 7. t. m. opravil še več solo vzponov v Storžiču.
Načrti KA PZ Hrvatske
V soboto (18. t. m.) se bo v Oberwaldhutte na področju Grossglocknerja pričel letošnji ledeniški tečaj komisije za alpinizem PZ Hrvatske, ki ga bo vodil Antun Filipčič. Jeseni načrtujejo še alpinistični tabor v Julijskih Alpah, nekaj navez pa bo odšlo tudi v Zahodne Alpe.
Iz poročil AO
Akademski AO: Marička Frantar je 5. t. m. z Gito Vuga (AO Železničar) preplezala Trikot (VI, 500 m) v Dolgem hrbtu. Pred tem (28. junija) pa je z možem Slavkom (AO Tržič) v Steni opravila nenavadno kombinacijo: Bavarska-Gorenjska-Zlatorogove police-DD-Prusnikova smer.
AO Mojstrana: 27. junija so Martin Čufar in Zvone ter Borut (oče in sin) Miklič preplezali SZ raz Nad Šitom glave 3. t. m. pa sta Zvone Miklič in Brane Pečar ponovila Zajedo v isti steni. Sicer pa vsi, tudi že najmlajši, prizadevno sodelujejo na reševalnih akcijah.
AO Nova Gorica: Prvi vikend v tem mesecu so v Zapodnu priredili tabor za udeležence AŠ. S tečajniki in pripravniki so preplezali 25 smeri v Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu.
AS Prevalje: V soboto 4. t. m. sta navezi Irena Komprej-Janez Štornik in Stanko Mihev-Igor Ježovnik preplezali Hudičev steber v Prisojniku.
AO Radovljica: 27. junija sta Kejžar in Stegnar preplezala S raz Male Mojstrovke in varianto S raza Nad Šitom glave. Dan kasneje sta Lavrihova in Horvat (AO TAM) še enkrat ponovila S raz Male Mojstrovke, Mravlje in Potočnik sta preplezala Brojanov raz v Stenarju, Jereb in Pogačar Direktno v Rušici, Zvone in Branka Andrejčič pa Poševno zajedo v Velikem Draškem vrhu. Dan kasneje so plezali v Jalovcu – Raz, Kersnik in Stegnar, Stenarju – Brojanov raz Lavrihova in Horvat in Šitah – smer Herlec-Kočevar Eržen in Pogačar. Zadnja dva sta v soboto ponovila še Brojanov raz, v nedeljo pa so imeli delovno akcijo pri Roblekovem domu na Begunjščici.
AO Škofja Loka: V nedeljo 28. junija sta Zdenka Demšar in Boštjan Kekec ponovila Pintarjevo v Dedcu, naslednji dan pa še Neznano v Vežici. Janja Šubic in Franc Vidic sta 2. t. m. preplezala smer Humar-Škarja v Planjavi, Kekec pa z Mitjem Kovačičem Helbo s Čopom (15 h, bivak).
AO Impol: Navezi Marjan Frešer-Dani Tič in Matjaž Pečovnik-Marko Košir (AO Matica) sta 4, t. m. ponovili Bohinjsko smer, Mira Uršič in Igor Tratenšek pa Kratko Nemško smer. V nedeljo je Tratenšek s Tinetom Tršanom ponovil Direktno na Črni graben z Bavarsko smerjo, Janko Korent in Pečovnik pa Skalaško z Ladjo. Zadnjo sredo pa so plezali v Dedcu: Romih-Frešer Centralni steber, Pintarjevo in Desno, Bojan Veber in Romih Šarino poč, Frešer-Pečovnik pa Levo. Frešer je sam preplezal še Desno in Pintarjevo.
Franci Savenc
Bavščico zapustili prvi tečajniki
Šolanje za inštruktorje je končalo sedemnajst planinskih delavcev
V četrtek 9. t. m. se je v vzgojnem planinskem centru Bavščica končal prvi letošnji tečaj mladinske komisije PZS. Šolanje je končalo 17 novih planinskih inštruktorjev, ki bodo delali predvsem v mladinskih odsekih PD.
V času enotedenskega tečaja so udeleženci sami, v obliki predavanj, nastopov in okroglih miz ter razgovorov obdelali obsežen teoretični program, pod vodstvom izkušenih inštruktorjev pa tudi praktični del, ki je zajel predvsem teme o gibanju v gorskem svetu, orientacijo in gorsko reševalno službo. Ta del tečaja je potekal na turah na Jerebico, Kanin in Briceljk, pa tudi v plezalnem vrtcu in v okolici vzgojnega centra Bavščica.
Doma bodo morali tečajniki samostojno obdelati vsak še po eno temo v obliki seminarske naloge ter se čim prej vključiti v izobraževalno delo. Z drugimi besedami, prevzeti nase zahtevno, obenem pa tudi hvaležno nalogo voditi planinsko mladino.
Tečaju za planinske inštruktorje bodo sedaj sledile naslednje akcije MK PZS: trije tečaji za mladinske vodnike, v avgustu pa še pionirski tabor in tečaj z mentorje planinske vzgoje.
Boris Mlekuž
Tudi gore ob meji
Nekaj napotkov za obiskovalce obmejnih vrhov, ki so vredni vzpona, terjajo pa tudi dokajšnje planinsko znanje in izkušenost
Izkušnje in pogled v planinsko izkaznico nam povedo, da naše obmejne gore niso povsem odprte za planince. Znano je, da v ta namen potrebujemo še marsikje dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu, ki nam ga na pismen zahtevek izda pristojni organ za notranje zadeve pri občinski skupščini. Večina občin in tudi skupščina mesta Ljubljane daje tako dovoljenje na željo za vse leto, omejitev je le nočni čas. Ni napačno, če se spotoma oglasimo v graničarski karavli, kjer se javimo in koder lahko dobimo tudi kak koristen napotek.
Po zaslugi planinske organizacije in dogovora predstavnikov naše države z zastopniki sosednjih držav pa je že nekaj let obisk nekaterih obmejnih vrhov še preprostejši, saj je za vzpon potrebna samo osebna izkaznica, ponekod pa osebna in planinska izkaznica, na območju Pece in Stola pa lahko s potnim listom celo prestopimo državno mejo in krenemo na avstrijsko ozemlje.
Oglejmo si nekoliko te možnosti!
Z osebno izkaznico iz planinskega doma na Peci lahko obiščemo vrh Pece in od ceste pri Sv. Duhu mimo Potočke zijalke Olševo. Od planinskega doma na Zelenici so tako dostopni kota 1704, po južnih pobočjih pa Visoka Vrtača in Nemški vrh.
Golico obiščemo prek sedla Suhe in Jeklovega sedla, od Kotovega sedla po Vevnico in Mangart.
Z osebno izkaznico in planinsko izkaznico nam je dostopna vrsta ciljev: Češka koča z Okrešlja čez Križ in Žrelo. Isto velja za Ledine, Savinjsko sedlo ter Mrzlo goro in vrh Mrzlega dola. S Kofc so dostopni Veliki vrh, Kofška gora, Kladvo in Škrbina.
Iz Tržiča je možen dostop na Košutnikov turn čez Jelendol, Medvodje in Dolge njive.
Od planinskega doma na Zelenici je odprt pristop z južne strani na Visoko Vrtačo in Nemški vrh po južni strani ter prek sedla Belščice na Stol, od koder gremo lahko čez Žirovski Stol pod vrhom Vajneža v Medji dol ter do Javorniškega rovta. Na območju Dovjega gremo lahko od Mlince do vrha Plevelnice in pod Debelo pečjo na Dovško Babo, iz Belce pa mimo kot 903 in 1717 na Kepo.
Iz Tamarja se lahko vzpnemo na Visoko Ponco, Srednjo in Zadnjo Ponco, Strugovo špico, Vevnico in Kotovo špico.
S Predela si lahko privoščimo vzpon na Jerebico čez Nemško glavo ter sestop v Možnico.
S Kaninske ceste so nam dostopni Visoki Kanin, Prestreljenik, sedlo Prevala, Lopa, prek Malega Kanina pa Laška Planja. S ceste na Predel se lahko peljemo tudi po Mangartski cesti in s sedla opravimo vzpon na Mangart pa naši ali italijanski smeri.
Naj navedemo še pristop z Mrzlega vrha in od Visoke glave na Matajur.
Pa še možnosti s potnim listom!
Od planinskega doma na Peci gremo lahko prek Kordeževe glave do planine Sedmerih koč v Avstriji.
Od Prešernove koče, z vrha Stola in sedla Belščica lahko sestopimo do Celovške koče in na Mačensko planino v Avstriji.
Prehod je možen med 15. 4. in 15. 10. od 6. do 17. ure oziroma med sončnim vzhodom in zahodom. Ponoči prehoda ni!
Kot vodilo naj velja planinska izkaznica, v kateri so opisane vse možnosti, upoštevati je treba tudi navodila graničarjev in obmejnih organov. Zadrževanje onstran meje s potnim listom je možno največ tri dni, vendar le na območju, ki je določeno s sporazumom. Potovanje v notranjost sosednje dežele s tem ni zajeto!
Možnosti za obiskovanje obmejnih vrhov torej so, zato jih ne zanemarjajmo in kot vneti planinci, ki hočemo poznati vsak kotiček naše lepe deželice, opustimo raje kak vzpon na druge vrhove, zlasti tiste, ki so že tako in tako preobljudeni. Svet ob naših mejnih gorah in vrhovi nam bodo dali marsikaj lepega. Srečali bomo živali in redko cvetje, hodili po veličastnih gozdovih, gledali v doline, kjer žive naši rojaki.
Upoštevati pa je treba, da so koče v teh predelih redkost in se omejiti pretežno na enodnevne izlete, pri nekaterih gorah pa upoštevati, da zahtevajo dokajšnje planinsko znanje in izkušnje, samostojnost in razgledanost. Spričo manjše obljudenosti je to še bolj pomembno kot tam, kjer je v sezoni na poti veliko planincev.
Pavle Šegula
