Bruno Gouvy in njegov zadnji zavoj
Severna stena Aiguille Verte usodna za tega alpinista in ekstremnega smučarja
KRANJ – Bruno Gouvy, alpinist, ekstremni smučar in sur-far, padalec, predvsem pa človek, ki je iskal in užival v »norih« podvigih, se je 15. junija pod vrhom Aiguille Verte smrtno ponesrečil. S helikopterjem so ga pripeljali na vrh, od koder je imel v načrtu spust s surfom po Whymperjevemu ozebniku. Dva zavoja pod vrhom se je pod snegom skrival črn led…
Morda je bilo to, kar je Bruno počel v svoji kratki, a zelo bogati karieri, za marsikoga preveč tvegano. Toda takšen je bil, hrepeneč po tveganju, avanturi, izzivu. Bil je specialist za surfanje. Spomnimo se njegove Trilogije – spust s surfom z Eigerja (normalna smer), Grandes Jorasses (južna stran) in Matterhorna (vzhodna stena), pa projekta Dru, ko je skočil s padalom iz letala, pristal na vrhu Druja, se spustil po vrvi po severni steni, surfal po Niši in na koncu odjadral s padalom do vznožja stene.
Na monoskiju se je peljal daleč najhtreje – 175 km/h. S posebno utežjo je skočil iz letala z željo, da bi pri padanju presegel hitrost 1000 km/h. Ni mu uspelo. Dosegel je hitrost 539 km/h in po skoku izjavil, da bo še poskusil. Bil je neustavljiv. Kakšnega pol meseca pred svojim zadnjim spustom je skupaj z Ericom Belinom presurfal severno steno Aig. du Midija, in sicer v območju Seigneurjevega stebra. Le nekaj dni za tem pa se je prav tako s surfom spustil čez severno steno Aig. du Plan. Bil je izredno prijetna osebnost in mislim, da se ga bomo tisti, ki smo ga poznah, po tem tudi vedno spominjali.
TOMO ČESEN
Odlični vzponi Nanette Raynaud
Lanskoletna zmagovalka svetovnega pokala, francoska plezalka Nanette Raybaud, se kot kaže vestno pripravlja tudi v letošnji sezoni. Veliko pozornosti je namenila zlasti vzponu na pogled in dosegla nekaj odličnih rezultatov. V Cimai je na takšen način ponovila Tire toi minable z oceno 7b+ (IX-), v St. Baume je prav tako na pogled ponovila smer Genocide (7b+/c), še mnogo boljša pa je bila v Buouxu. Na pogled je ponovila smeri Rien ne va plus in Harlem Desir, obe pa imata oceni 7c (IX)!
Poglejmo še, kaj so na pogled preplezali fantje. Robert Cortijo je v Ciami opravil drugi vzpon na pogled v smeri En coumbat douteux (8a), v Orgonu je Patrick Edlinger splezal Fleur de Grisou (7 c+/8a), J. Baptiste Tribout pa je v Russanu na pogled splezal Tracto-Pelle (prav tako 7c+/ 8a). Vsa omenjena plezališča se nahajajo v južni Franciji.
Odpravo na Nanga Parbat je ustavilo slabo vreme
Na gori je 24. junija zapadlo skoraj meter snega – V takih razmerah je postala misel na vrh utopija – V tem delu Himalaje prava gneča
CELJE – Osemtisočak Nanga Parbat v pakistanskem delu Himalaje je ostal tudi po tretjem poskusu za Slovence neosvojen. Mešana slovenska alpinistična odprava (organiziral jo je AO Celje), ki se je vrnila domov v četrtek, je poskušala priti na vrh z diamirske strani. Dosegla je višino 7700 metrov, kaj več pa ji zaradi slabega vremena ni uspelo.
Izkazalo se je, da Nanga Parbat ne slovi zaman kot eden najtežjih osemtisočakov, »razočaralo« pa tudi ni slabo vreme, ki običajno razsaja tam okoli.
Osemnajstčlanska odprava je prišla po nekaj zapletih z nosači v bazni tabor že 22. maja (prva med vsemi) in poskušala po Kinshoferjevi smeri, ki je v spodnjem delu bolj strma in na nekaterih mestih tehnično bolj zahtevna, zato pa objektivno precej varna, ker ves novozapadli sneg sproti splazi. Ključni del smeri pa je vseeno precej obsežen plato nad višino 7 tisoč metrov.
Pakistanske oblasti so pri izdaji dovoljenj za vrhove precej nekritične (gledajo le na materialne koristi – pristojbine za vrh) in tako je tudi to poletje pod nekaterimi vrhovi precejšnja gneča. Tako tudi pod Nanga Parbatom, saj je bilo samo v Diamirski dolini konec junija skupaj z našo kar sedem odprav (bolgarska, nemška, korejska, španska, japonska in itahjansko-avstrijska) s skupaj 64 alpinisti. Vse odprave so naskakovale vrh po Kinshoferjevi smeri. Podobna gneča je bila pod Nanga Parbatom tudi lani, na vrh pa je uspelo priti le enemu avstrijskemu in trem članom močne pakistanske vojaške odprave.
Tudi vse druge odprave, ki so prišle v Diamirsko dolino kasneje (do konca junija se je jih je nabralo kar sedem), so poskušale po Kinshoferjevi smeri, tako da je bila v steni kmalu precejšnja gneča.
Člani odprave: Bojan Šrot (vodja odprave), Slavko Cankar, Smiljan Smodiš, Brane Povše, Mijo Zorko, Miro Medved, Matjaž Slapnik, Iztok Ivakič, Bojan Kranjc, Aleš Stopar (vsi AO Celje), Robi Supin (Luče), Uroš Rupar (Škofja Loka), Miro Pogačar (Lesce), Stojan Burnik (Ljubljana), Stojan Rampre (Žiri), Matjaž Ferarič (Dravograd), Eva Škerlj (zdravnica) in Srečko Šrot (novinar).
Slovenska odprava je kljub slabemu vremenu dobro začela, v dveh dneh postavila prvi višinski tabor (približno na višini pet tisoč metrov) in do konca maja napela nekaj več kot 800 metrov vrvi ter postavila drugi višinski tabor (približno na šest tisoč metrih). V začetku junija je bilo nekaj izrazito slabih dni, ko je zaradi močnega sneženja delo na gori zastalo, potem pa je odpravi uspelo preplezati tehnično najbolj zahteven del nad dvojko (vse skupaj je odprava napela približno 2500 metrov fiksnih vrvi). Tretji višinski tabor so na višini 6800 metrov postavil 17. junija.
Ker se je takrat vreme nekoliko izboljšalo, so se Uroš Rupar in še dva poljska alpinista (sodelovala sta v nemški odpravi) odločili, da bodo poskušali z naskokom na vrh. Iz trojke so odšli 19. junija in prvi dan prigazili le do roba platoja (kjer naj bi po načrtih odprave stal četrti višinski tabor). Tam so bivakirali, potem pa naslednji dan na platoju naleteli še na težje snežne razmere. Sneg se je udiral čez pas, tako da so morali še enkrat bivakirati. V takšnih razmerah je bilo nemogoče priti do južnega sedla, s katerega so prejšnje odprave običajno naskakovale vrh, zato so se odločili za tehnično nekoliko bolj zahteven kuloar. Nameravali so še enkrat bivakirati kakšnih tristo metrov pod vrhom, vendar pa jih je pozno popoldne zajel plaz in odnesel kakšnih 250 metrov nižje. K sreči so ostali vsi trije nepoškodovani, vendar pa so izgubili nekaj opreme, tako da so morali odnehati. Odločili so se še za en bivak, potem pa naslednji dan sestopih do trojke.
Po podatkih pakistanskega ministrstva za turizem je bilo do prvega julija 16 odprav v pakistanskem delu Himalaje, vse pa je — tako kot slovensko odpravo – pestilo slabo vreme, tako da nobena ni bila uspešna.
Za primerjavo: podatki prejšnjih odprav govore, da je večina, ki je prišla na vrh po Kinshoferjevi smeri, potrebovala za pot od četrtega tabora (kjer je trojka prvič bivakirala) do vrha le približno dvanajst ur. Ob ugodnih snežnih razmerah, seveda.
V upanju, da se bo sneg na platoju vendarle nekoliko posedel, je odprava napela še nekaj vrvi od trojke proti načartovanemu četrtemu višinskemu taboru, vendar pa je 24. junija na gori zapadlo skoraj meter novega snega. V takšnih snežnih razmerah pa je postala misel na vrh utopija.
Odprave, ki so to sezono naskakovale Nanga Parbat z diamirske strani so med vzroki, zakaj prav ta gora, navajale različne motive, najbolj čuden pa je bil motiv Južnokorejcev, ki so v svoj bilten med drugim zapisali tudi, da so se za Nanga Parbat odločili tudi, ker je na tej gori umrlo že veliko alpinistov.
Nekateri člani odprave so se že ob povratku ogreli za misel, da bi čez leto ali dve poskusih znova, vendar kakšen mesec dni kasneje.
SREČKO ŠROT
Kranjčan Dorian Šuc opravil odličen vzpon v Avstriji
Ponovil je smer Zigeunerbaron (8b oz. X) in je tako naš četrti plezalec z desetko – Štremfljeva splezala Bogove
KRANJ – Za Rehbergerjem, Lukičem in Slabetom je mladi kranjski plezalec Dorian Šuc naslednji Jugoslovan, ki je bil uspešen v smeri, katere težave so ocenjene s čisto deseto stopnjo. Šuc je 23. junija v avstrijskem plezališču Zigeunerloch pri Gradcu uspešno splezal smer Zigeunerbaron z oceno 8b oziroma X.
To je bil za Lukičem sedaj drugi vzpon naših plezalcev. Smer, ki je zelo previsna in tudi dolga, predstavlja vzdržljivostni problem. Omenjen vzpon Doriana Šuca je sicer njegov najboljši, vendar pa ni tudi edini, ki ga je opravil v zadnjem času. V istem plezališču je že takoj naslednji dan splezal še smer Grifin Marica (7c+). Potem je odšel v italijanski Erto, ki je prav tako znan po previsnih smereh. Tam je 1.1, m. preplezal Propozicion z oceno 8a+ oziroma X— po UIAA. Po vrnitvi iz Italije pa je opravil še dva vzpona na pogled. Najprej je v Vipavski Beli splezal Možganski mrk (IX—), nato pa v Finkensteinu še Zappelpfilip (prav tako IX-).
Druga dobra novica pa je iz Dolžanove soteske, kjer je Marija Štremfelj (AO Kranj) 30. junija splezala Bogove (IX-) in tako za Petro Vencelj opravila drugi ženski vzpon v tej smeri. Sicer je bila letos to že njena tretja smer s takšno oceno.
Nekaj dobrih smeri je bilo ponovljenih tudi v Bohinjski Beli. Andrej Jaklič in Igor Kalan (oba AO Kranj) sta ponovila Prof. Baltazarja (7c) in Literarni nokturno (7c+). Slednjo je splezal tudi Benjamin Ravnik (AO Jesenice). Adrio pa sta kot tretja in četrta splezala Luka Zaplotnik in Miha Kuhar (oba AO Kranj). Oba menita, da v primerjavi s sosednjima smermi Adria nedvomno zasluži oceno 7c+.
Završnica ima po zaslugi Ravnika še eno smer več. Led Zeppelin je visoka okoli 20 metrov in ocenjena IX-. Igor Kalan je plezal tudi v Mišji peči in tam ponovil Moazik (prej IX-, kasneje pa se je na težjem mestu odlomil oprimek, tako, da je sedaj nekoliko težje) ter Runo-ta (7a/7a+). V Bodeščah je Andrej Babic (AO Jesenice) splezal Sivo pot (VIII+), Andrej Štremfelj (AO Kranj) pa je že pred časom v Dolžanovi soteski splezal Soleo (VIII+/IX).
TOMO ČESEN
Odprava Alpe Jadran na Everest pripravlja odhod v Himalajo
Vodja Tomaž Jamnik ima velike izkušnje — Za vzpon so si izbrali ameriško smer — Južnotirolca odpovedala
KRANJ – H koncu gredo, priprave odprave v Himalajo, ki jo skupaj organizirata Slovensko planinsko društvo iz Trsta in komisija za odpravo v tuja gorstva pri PZS. Za cilj si je zastavila vzpon na Everest, prečenje najvišje gore na svetu in še vzpon na sosednji 8516 metrov visoki Lhotse. Odprava bo klasičnega tipa z večjim številom članov, z velikim kupom opreme in z zato potrebno množico nosačev.
Pobudo za mednarodno odpravo v okviru skupnosti Alpe-Jadran so dali tržaški alpinisti, ki bi radi ob pomoči izkušenejših slovenskih in avstrijskih kolegov osvojili najvišjo goro sveta. Ker pa sta alpinista z Južne Tirolske, ki naj bi pri tem sodelovala, medtem dobila priložnost za vzpon na Nanga Parbat, sta odpovedala udeležbo v skupni odpravi.
Tako sedaj sestavljajo ekipo Tomaž Jamnik, ki je vodja odprave, zdravnik Žare Guzej, Janez Jeglič, Silvo Karo, Pavle Kozjek ter Marija in Andrej Štremfelj iz Slovenije, Dušan Jelinčič, Lenard Vidali, Davor Zupančič, Petronio Mauro in Marco Sterni iz Trsta, Lorenzo Mazzoleni iz Lombardije ter Sergio de Infanti in Attilio de Rovere iz Furlanije. Od naših so torej vsi izkušeni himalajci, Andrej Štremfelj pa je bil tudi že na vrhu Everesta. Od alpinistov iz Italije pa so se nekateri prav tako že udeležili odprav na najvišje vrhove na svetu.
Kot je povedal Tomaž Jamnik, ki ima izkušnje tudi že kot vodja odprav, je večji del priprav opravljen. Manjka jim še nekaj denarja, ki ga te dni nabirajo po podjetjih. Večji del opreme so dobili pri sponzorjih. Induplati jim je dal vse bazne in del višinskih šotorov, Motvoz in platno ter Teol embalažo, Emona, Žito, Kolinska in Mercator pa hrano, medtem ko so Color in drugi dali denar.
Odprava bo šla na pot 15. avgusta. V Nepalu se ji bo pridružilo 300 nosačev, ki naj bi do začetka septembra znosili vso opremo do baze na višini 5350 metrov. Za vzpon na Everest so si izbrali ameriško smer preko zahodnega grebena. Do vrha, ki naj bi ga dosegli med 15. in 20. oktobrom, bodo postavili pet taborov, zadnjega na višini 8250 metrov. Z vrha naj bi se spustili na južno sedlo, do katerega bi medtem del odprave prišel po drugi poti. Z južnega sedla pa je predvideno, da bi se v dneh med 20. in 25. oktobrom povzpeli na vrh Lhotseja. Odprava naj bi se vrnila domov med 15. in 18. novembrom.
LADO STRUŽNIK
ALPINISTIČNE NOVICE
Solo ponovitev v Ospu
Igor Oblak (AS Žiri) je 1. t. m. sam opravil prvo ponovitev smeri Pat Garret & Billy the Kid. Le-ta poteka od prvega raztežaja Peresa do zadnjega raztežaja Stebra jutranje zarje, kot prva pa sta jo splezala Igor Badalič in Jure Bogataj. Težave v smeri imajo oceno V, A3.
Bilten o šoli v Manangu
Te dni je izšel bilten o naši alpinistični šoli za šerpe v Manangu. Letos šola, ki je zrasla po zamisli Aleša Kunaverja, praznuje 10-letnico obstoja. Bilten, za katerega je gradivo zbral in uredil Peter Markič, prikazuje razvoj šole od začetka do letos, opisuje finančne težave, s katerimi se njeni organizatorji srečujejo predvsem zadnja leta, načrtuje delo za prihodnost itd. V njem je tudi seznam vseh naših in tujih inštruktorjev, ki so v šoli sodelovali, ter seznam vseh Šerp, ki so tečaj v Manangu uspešno končali.
Bilten lahko dobite na Planinski zvezi Slovenije, nekaterih planinskih društvih in v nekaterih planinskih kočah. Celotni izkupiček od prodaje je namenjen za nadaljnji razvoj in potek šole v Nepalu.
T.Č.
Sam v Helbi
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) je zadnjega junijskega dne v Severni triglavski steni opravil solo prosto ponovitev Helbe, sestopil pa je po Skalaški smeri. Naslednji dan je skupaj z Andrejem Babičem plezal v steni Vežice. Ponovila sta Perčičev steber in Ravnik je smer preplezal prosto.
Anketi Alpa in Verticala
Italijanski Alp in francoski Vertical sta naredila zanimivo anketo med nekaterimi najboljšimi plezalci in plezalkami ter alpinističnimi revijami o tem, kdo bo zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju. Po anketi Alpe so anketiranci pri moških dali največ možnosti Jerryju Moffatu (28 glasov) pred Didierom Raboutoujem (17) in Simonom Nadinom (13). Sledita še Tribout (8) in Edlinger (5 glasov). Pri ženskah so največ možnosti dali Lynn Hill (32 glasov), za njo postavljajo Isabelle Patisier (22) ter Nanette Raybaud (10). Glasove sta dobili še Luisa Jovane (7) in Corine Labrune (5).
Verticalova anketa je zajela več plezalcev in revij. Izidi pa so precej podobni kot pri Alpu. Tudi po tej anketi ima pri moških največ možnosti Moffat (62 glasov), sledita Raboutou (32) in Nadin (18), potem pa so še Tribout (13), Edlinger, Godoffe in Hirayama (vsi po 5) in Glowacz (2). Pri ženskah je po mnenju vprašanih tudi tu glavna favoritinja za zmago Hill (71), za njo pa so Raybaud (31), Patisier (25), Erbestfield (10) ter Jovane in Labrune (po 7).
Ekstremni spusti Pierra Tardivela
Francoski ekstremni smučar Pierre Tardivel, ki je postal znan v zadnjem času po svojih vratolomnih smučarskih spustih prek sten, je spet opravil izredno zahtevno dejanje. Opravil je prvi spust čez severno steno (sicer pa je bil to njegov že 33 prvenstveni spust) Pain du Sucre, kjer so namerili naklonimo od 55 do 65 stopinj. Spomnimo se še njegovega spusta po steni Pilier de Angle. Ta zadnji prek stene Pain du Scure pa je po njegovem mnenju še nekoliko težji oziroma kot je dejal sam: »V ta zadnji spust sem moral vložiti več.«
Tribout na krmilu ASCI
Jean-Baptiste Tribout, eden najmočnejših prostih plezalcev na svetu, je na krmilu Mednarodnega združenja profesionalnih plezalcev (ASCI) zamenjal dosedanjega predsednika Martina Atkinsona, prav tako znanega plezalca. Kot vemo je imela ASCI precej razprav s komisijo za športno plezanje pri UIAA, med drugim pa ASCI tudi točkuje najmočnejša tekmovanja po drugačnem ključu kot je to v pravilih UIAA za svetovni pokal. Tako je od 1. marca letos tudi nova lestvica, pri kateri so upoštevali pet najboljših rezultatov in desetih najmočnejših tekem (Grenoble, Monaco, Leeds, Marseille, La Riba, Bardo-nechia, Snowbird, Arco in Lyon iz leta 1989 in Bercy iz letošnjega leta). Pri moških je na prvem mestu Simon Nadin pred Jeryjem Moffatom in Didierom Rabotoujem. V ženski konkurenci pa je prva Lynn Hill, druga je Isabelle Patisier in na tretjem mestu Nanette Raybaut in Luisa Jovane.
Planinski domovi
PD PLANINC (Kranj) obvešča, da bo planinski dom Momčilo Marjanac na Šiji-Kofce odprt do 30. septembra.
