Prva slovenska ženska odprava odhaja v Pamir
Osem naših alpinistk ima v načrtu vzpon na najvišji vrh Sovjetske zveze Pik Komunizma, ki je visok 7495 m – Premalo časa?
Jutri ob 7. uri zjutraj bo z ljubljanske železniške postaje krenilo v Sovjetsko zvezo osem naših alpinistk: Marija Frantar (26 let, članica AO Rašica, vodja odprave), Lidija Honzak (26, AO Matica), Irena Komprej (21, AS Prevalje), Irena Markuš (24, AO Kamnik), Lidija Painkiher (27, Akademski AO), Marjana Šah (24, AO Celje), Marija Štremfelj (25, AO Kranj) in kot pridružena članica Ana Mažar (28, AO Mosor) iz Splita. Uradni naziv njihove skupine je »Prva slovenska ženska alpinistična odprava v Pamir«. Že leta 1972 so dekleta organizirala samostojno odpravo na Demaved v Perziji, toda bila je neuradna in brez alpinističnih ciljev v današnjem pomenu.
PIK KOMUNIZMA (7495 m) – Levo smer Bezubkina, desno Borodkinov steber v severni steni.
Če bo šlo vse po načrtih bodo naše alpinistke v četrtek v Moskvi in morda še isti dan v Ošu, kamor bodo poletele z letalom. Z avtobusom in helikopterjem bodo potem nadaljevale potovanje v »alpager« na stičišču ledenikov Moskvin in Valter (okoli 3800 m visoko). Tu se bo poleg njih zbralo še, kakih 30 udeležencev mednarodnega tabora.
Glavni cilj naših alpinistk je, povzpeti se na 7495 m visoki Pik Komunizma, ki je najvišji vrh SSSR. Doseči ta vrh (pa ne bi pomenilo le postaviti nov jugoslovanski ženski višinski rekord (sedaj Slava Mrežar-Suhač, 7350 m na Nošaku), temveč opraviti tudi enega največjih dejanj tujih alpinistk v Pamirju. Še posebno, ker se nameravajo povzpeti na vrh po nam še neznani steni.
Severna stena Pik Komunizma sodi med težje (težja je le južna) in tudi objektivne nevarnosti so v njej precejšnje. Čez spodnji Osrednji del stene namreč vise velike opasti, ki se pogosto lomijo in rušijo vse pod seboj. Zato sta v steni tudi le dve smeri (po doslej znanih podatkih). Borodkinov steber so preplezati prvič šele avgusta 1968 in ima oceno 5 B, smer Bezubkina (1971) pa celo 6, kar je njihova najvišja ocena. Obe pa vodita na 12 km dolg Pamirski firnski plato, koder se združita s smerjo, ki vodi po stebru Berevestikov s ledenika Fortamblek. Le-ta pa je v zadnjih letih kljub oceni 5 B postala nekaka »via normale«, saj so jo opremili z dobrimi vrvmi.
Naša prva ženska alpinistična odprava namerava preplezati S steno po lažji od obeh smeri, toda na alpski način, kar pomeni 6-8 dni hudega garanja (vključno s sestopom po smeri Burevestnikov). Prav zato, ker se na tako napornih turah še niso preskusile, so se tudi odpovedale težji smeri ali misli na prvenstven vzpon. Za kaj takega pa bo morda priložnost med aklimatizacijo. V pripravljalnem obdobju pa bi rade obiskale predvsem Pik štirih (ok. 6300 m), s katerega pravijo, da je odličen pogled v S steno Pik Komunizma, pa tudi v J steno Pik Korženevske (7105 m). Ves potek pa bo v veliki meri odvisen seveda od vremenskih razmer, pa tudi od vodstva tabora, ki udeležencem neredko hudo zameša načrte. Skrbi jih tudi, da bo 20 dni, kolikor bodo v gorah, premalo. 13. avgusta bodo namreč morale že sesti v Moskvi na vlak za povratek.
Odpravo je omogočila Planinska zveza Slovenije, oziroma njena komisija za odprave v tuja gorstva, sredstva so primaknile matične TKS, veliko so prispevale tudi nekatere delovne organizacije, pa tudi udeleženke same nosijo občuten del stroškov.
V Travniku in Šitah
Zajedo Travnika sta 3. t. m. preplezala Silvo Novak in Janez Roš, dan za njima pa še Tine Bucik in Janez Kastelic (vsi člani AO Rašica). Ta dva sta v torek ponovila še Steber Šit (v zgornjem delu, v varianti je, kakor kaže, nekdo izbil kline!?).
Iz poročila AO Impol
V soboto 26. junija sta Irena Tič in Mira Uršič preplezali Jugovo poč in Smer X v Planjavi, Tičeva pa še Šijo Brane. Teden dni kasneje sta ti plezalki ponovili Skalaško z Ladjo v Steni, Bojan in Ivana Veber (vsi člani AO Impol iz Slovenske Bistrice) pa Plate v Raduhi.
Prva ponovitev po 43. letih
Brata Davo in Luka Karničar, člana AO Jezersko, sta 30. julija opravila prvo ponovitev smeri, ki sta jo pred 43 (!) leti preplezala Krč in Vole. Direktna izza Kupa v Kočni je visoka 400 m in skrajno krušljiva. V smeri sta našla tudi star klin, menita pa, da je najtežji raztezaj težji od ocene v vodniku (IV). Ta naveza je preplezala tudi novo smer v tem ostenju – Vzhodni greben (II, 600 m, 3 h) – ki vodi levo od Inamove. Pred tem je Davo Karničar z Murnom ponovil Davovo, Luka Karničar pa sam nekaj lažjih smeri in 29. junija Centralno v Dolški škrbini (v sestopu). Davo in Luka Karničar sta 4. t.m. opravila še 1. P lani preplezane Prijateljske smeri (VI-, A1-2, 300 m) v Z steni Dolgega hrbta, dva dni kasneje pa sta preplezala Direktno v Št. Rinki.
Tabor v Zapotoku
AO PD Ljubljana-matica je 26. in 27. junija priredilo tabor v Zapotoku (Trenta). 10 inštruktorjev in 12 tečajnikov je prvi dan opravilo 43 vzponov in sestopov v Trentskem Pelcu, Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu. Naslednji dan je preveč deževalo in so se predčasno vrnili domov. V soboto 3. t.m. pa sta Dolenc in Kregar ponovila Zahodno zajedo v Steni, Vlasta Kunaver in Rakovič pa Jugov steber. Dan za tem sta Maja Dolenc in Kregar preplezala Hudičev steber v Prisojniku, Alič, Belak, Bertoncelj, Bešlin in Graasselli pa so vodili člane PD Lesnina iz Ljubljane prek Stene po Kratki Nemški smeri.
Še dve novi v Raduhi
Teodor Jelen in Plesec sta 3. t. m. preplezala Zmaja v Ojstrici. Ta dan sta Marjan Emeršič in Viktor Povsod preplezala novo smer (Tadejevo: IV, 180 m) v Veliki Raduhi, levo od Rampe. Dan kasneje sta ponovila še Zadnji kamin v isti steni. Igor Radovič pa je 3. t.m. z ženo preplezal novo smer (Jocin greben: III, 5R) v Lanežu (Raduha), potem pa sam opravil še 1. P Klekovačke (III/II). Sestopil je po Vetrnih policah. V nedeljo pa je v navezi z bratoma Jelen in Plescem preplezal še Zagorčevo v Mali Raduhi.
Pismo iz Zenice
Po daljšem odmoru se nam je javil Mukrim Šišič, ki je v zadnjem času presenetil s prenekaterim vzponom. Po njem povzemamo, da je bilo v Paklenici med prvomajskim srečanjem precej sarajevskih alpinistov. Med drugim so ponovili Klin in Raz Klina ter El condor pasa (Željko Rudan in Šišič). Goran Gvozderac je kar dvakrat preplezal Bosansko, Stub, Kamin in Diagonalno v Izgorjeli grudi. Najprej z Jurico Miljak, potem pa še z Zehrudinom Isakovičem (vsi so iz Zenice). Mukrim Šišič pa je 25. in 26. preteklega meseca sam »križaril« po S steni Triglava. Želel je – tako je zapisal – preplezati najlepši del Stene, ki bi se ga lahko še lotil kot samohodec in to brez opisa. Po povratku je iz opisov razbral, da je spodaj preplezal Skalaško smer, sredi stene pa 60 m variante Fajdiga – Pintar (že nekaj časa iščemo ponavljalce!) in zahtevno prečnico (40 m, k) pod previsi nazaj v prvotno smer. Izplezal je po Gorenjski smeri. Bivakiral je nekako sredi stene in drugi dan ga je hudo oviralo slabo vreme.
V Sarajevu pa so imeli izpite za pridobitev naziva inštruktor alpinizma. Kandidati morajo zagovarjati »diplomske« naloge pred komisijo, ki jo je določila KA PZ BiH.
Nova smer v Široki peči
Biščak in Fabjan sta 20. junija preplezala Raz Jalovca, Škamperle pa istega dne sam Wisiakovo v Steni. 26. junija sta Ines Božič (Obalni AO, drugi AO Postojna) in Rado Fabjan opravila prvo ponovitev (6 h) Škorpiona v Široki peči. Le nekaj dni kasneje (1. t. m.) je Božičeva opravila še prvenstveni vzpon v tej steni. S Pavletom Kozjekom (AO Matica) sta preplezala Princeso (V+, A0/IV+, 500 m, 6 h), ki ima vstop kakih 70 m bolj desno, prek stene pa vodi poševno proti desni, prek zanimivih naravnih prehodov in v mestoma kar trdni kamenini. V Široki peči sta plezala (26. junija) nadalje še Biščak in Škamperle, in sicer redko ponavljan Dibonov raz. 30. preteklega meseca sta ista plezalca ponovila še Direktno v Vršacu, dan kasneje pa Mansardo v SZ steni Planje.
Nekaj tržiških vzponov
Borut Bergant in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) sta 22. junija ponovila JLA v Šitah, sestopila pa po smeri Jesih-Potočnik. Štiri dni kasneje je Tomazin s soplezalcem opravil več vzponov v Z steni Storžiča (med drugim tudi 1. PP Mirove smeri, V+), 3. t. m. pa je sam preplezal (2. ali 3. poletni vzpon) Novoletno smer v SZ steni Velikega vrha (V/III, 280 m) in sestopil po Smeri v Škrbino (III+/II, 250 m). Popoldan pa je imel še toliko časa, da je kot prvi z zmajem poletel s Kladiva (Košuta, 2098 m). Potem sta z Bergantom opravila 2. jugoslovansko ponovitev SZ stebra v S steni Vrtače (avstrijska stran, V+, A0/IV-V, 550 m, najlepša smer v tej steni). Nato je Tomazin plezal spet sam. 5. t. m. je preplezal SV steno Zelenjaka (III-IV, 500 m), prav tako na avstrijski strani, v naslednjih dveh dneh in pol pa je opravil še 24 solo vzponov v ostenju Storžiča. Trije so bili celo prvenstveni (IV, 110-150 m).
Makedonci na treh vrhovih
Tudi 15 članov 1. makedonske odprave se je (7. t. m.) vrnilo v Limo. Kot poročajo, so v treh tednih opravili pristope na tri vrhove. Devet jih je bilo na Chopikalikiju (6345 m), potem pa so se povzpeli še na najvišji vrh Peruja – najprej na Južni vrh Huascarana (6768 m) in nato še na Severnega (6640 m). Tudi ob tej priložnosti niso pozabili poudariti, da je tudi ta njihova odprava priprava na Mount Everest, ki naj bi bil (po kakem osemtisočaku za nadalnjo pripravo) v načrtu za leto 1985.
Dve »prvenstveni« – Na šestih vrhovih
Alpinistična odprava PD Škofja Loka je bila uspešna v Cordilleri Blanci v Peruju
Pred dnevi se je iz Peruja vrnila šestčlanska odprava, ki so jo pripravili člani AO Škofja Loka ob 75-letnici matičnega društva. Franc Vidic (vodja), Boštjan Kekec, Franc Langerholc, Željko Perko (AO Tržič), Stane Stanonik in Damjan Vidmar so v času od 28. maja do 12. junija, kolikor so bivali v gorah (Cordillera Blanca), opravili vzpone na šest vrhov, dva vzpona pa sta bila prvenstvena.
Iz domovine so odpotovali 21. maja, teden dni za tem pa so bili že ob jezeru Paron, kjer so si uredili tabor. Kekec, Perko in Vidmar so 30. maja opravili vzpon in sestop po JZ grebenu Artesonraja (6025 m), Langerholc, Stanonik in Vidic pa so preplezali prvenstveno smer prek V stene Nevado Paron (5600 m). Ob povratku pa je ta naveza naletela na španskega alpinista, ki je sam skušal priti na Artesonraju, pa je pri tem zbolel. Dva sta z njim bivakirala, Vidic pa je odhitel po pomoč. Sledilo je reševanje, med katerim pa je Langerholc dobil hude sončne opekline in snežno slepoto.
SMER NAŠIH – Sestopna smer v JZ steni Zahodnega Huandoya, ki sta jo preplezala Kekec in Vidmar.
Kekec in Vidmar sta po krajšem počitku 3. junija krenila k vstopu v Ameriško smer v S steni Severnega Huandoya, Stanonik in Vidic pa sta odšla v dolino Yungay, v tabor odprave AO Impol. Dva dni kasneje sta prva dva ponovila smer v Severnem Huandoyu (6395 m), po bivaku pa med sestopom preplezala še novo – Sestopno smer prek Zahodnega Huandoya. Stanonik in Vidic pa sta skupaj s Slovenjebistričani opravila pristop na Pisco (5752 m) in 8. junija na Yanapatso (5137 m). V nadaljevanju so obiskali še spomenik Igorju Golliju, ki se je leta 1975 ponesrečil pri poskusu prvenstvenega vzpona na V grebenu Chacraraya, za konec pa so se Kekec, Perko, Stanonik in Vidic povzpeli še na Chopiqualki (6335 m).
Nova smer na Makalu
Od prvega vzpona francoske odprave leta 1955 na peti najvišji vrh sveta – Makalu (8481 m) se je nanj povzpelo še 15 odprav po 6 različnih smereh, med njimi pa je tudi težka Jugoslovanska smer prek južne stene. Sedmo smer so sedaj preplezali alpinisti iz Južne Koreje. Desetčlanska odprava, ki jo je vodila Ham Tak-Yang, je postavila šest višinskih taborov v vzhodni steni, vzpon na vrh pa so opravili 20. maja iz T6 (7700 m) Hju Yung-Ho in dvoje Šerp (Pasang Norbu brez uporabe dodatnega kisika).
Priprave na jesen
Čeprav se je spomladanska sezona v nepalski Himalaji komaj dobro končala, se že skrbno pripravljajo na jesensko, upajmo, da manj tragično. Za spomladansko je nepalsko ministrstvo izdalo 34 dovoljenj (za jesensko celo 38), toda odprav je prišlo le 28. Najuspešnejša odprava je bila po mnenju večine sovjetska, ki je preplezala novo smer v JZ steni Everesta in ji povsod posvečajo tudi temu primerno pozornost, med drugim jih je med povratkom sprejela tudi indijska predsednica Indira Gandi. Sedem večjih odprav je prekinilo vzpon zaradi slabega vremena ali prevelikih težav, oziroma nesreč. Te so samo v Nepalu terjale sedem življenj (precej alpinistov pa je bilo ranjenih), še huje pa je bilo na kitajski strani.
6572 m vzpona v enem dnevu
Manfredu Obereggerju (39) in Erhardu Weningerju (37) se je po pisanju Alpin Magazina (nekdanji Alpinismus) – 4. aprila letos posrečil nevsakdanji rekord. V enodnevni maratonski smučarski turi sta premagala kar 6572 m višinske razlike. Najprej sta se povzpela na Hocheck (2651 m) v pogorju Watzmann in smučala z njega še ob pomoči čelnih svetilk. Potem sta se odpeljala z avtom na Hirschbichlpass in se vzpela na Kleineisscharte (2100 m), potem na Kamerlinghorn (2484 m), pa na Hocheisspitze (2523 m) in za konec še na Loferer Skihörndl (2286 m).
Uspešen izlet na Mt. Blanc
V organizaciji PD Domžale in pod vodstvom Staneta Klemenca se je 5. t. m. povzpelo na najvišji vrh Evrope, 4807 m visoki Mont Blanc, 27 udeležencev izleta in devet vodnikov. Le dva izmed udeležencev sta morala počakati v zavetišču Vallo (4362 m). Imeli so hud veter in izreden mraz, stene, ki so si jih lahko ogledali pa kažejo, da bodo kmalu ledene.
