Alpinistične novice 28/1979

Prosto plezanje pri nas se uveljavlja

V preteklosti ni bilo ostrih meja med tehničnim in prostim plezanjem – Obisk ameriških specialistov za to vrsto plezanja

PROSTO PLEZANJE – Nekaj osnovne opreme za zavarovanje, kratke hlače in brez čelade. Posnetek je iz smeri »T2« v Coloradu.

LJUBLJANA – Ena izmed značilnosti razvoja sedanjega alpinizma je tudi tako imenovano čisto in prosto plezanje. V preteklih desetletjih v evropskem pa tudi svetovnem alpinizmu namreč ni bilo ostrih meja med tehničnim in prostim plezanjem. Večina skrajno težkih tur je bila opravljana z obema zvrstema plezanja.
Šele v zadnjih letih se je pod vplivom dosežkov ameriških in angleških plezalcev tudi na stari celini začelo vse bolj uveljavljati prosto plezanje.
Vendar pa mnogi še vedno ne poznajo natanko prostega plezanja: to je vzpon, pri katerem plezalec za napredovanje uporablja le naravne razčlembe v skali (za stope in oprimke). Tehnični pripomočki kot npr. klini, zagozde, zatiči in vrvni manevri ter podobno, vse to se lahko uporablja le za varovanje. Če si plezalec le enkrat pomaga, npr. da prime za klin in se potegne navzgor ali pa če stopi nanj, potem tak vzpon ne moremo več imenovati prosta ponovitev – kvečjemu poskus. Torej povsem nekaj drugega, kot nekdaj, ko so premnogi mislili, da je prosto plezanje že, če niso uporabljali lestvic in so se le prijemali (ter stopali) na kline.
Za sedaj lahko govorimo le o prvih skromnih začetkih prostega plezanja v naših gorah, pričakovati pa je, da se bo kmalu razmahnilo. Resda je to le ena izmed smeri razvoja sodobnega alpinizma (poleg odpravarstva, solo plezanja, ekstremnih smučarskih spustov in še česa), toda prosto plezanje je osnovna in najbolj naravna oblika gibanja človeka v steni, zato tudi z etičnega stališča najbolj opravičljiva.
V steni je plezalec največkrat sam ali s tovarišem v navezi. Nihče ju ne nadzoruje, če plezata prosto ali ne. Zato predstavlja vsaka prosta ponovitev ali njen poskus (poleg velike telesne in duševne obremenitve) tudi preskus poštenosti in samodiscipline.
Že v kratkem bosta naše gore obiskala (v zameno za obisk naših lansko leto) dva ameriška plezalca, ki sta prava specialista za skrajno težko prosto plezanje. Njuni vzponi, pa tudi stiki z našimi alpinisti bodo razvoju našega kvalitetnega alpinizma prav gotovo precej koristili.

IZTOK TOMAZIN

V skupini Grossglocknerja
Člana AO »Impol« iz Slovenske Bistrice Janez Kovač in Ivan Šturm sta bila pod Grossglocknerjem konec preteklega meseca. 28. junija sta preplezala Pallavicinijev žleb v zelo ugodnih razmerah, saj je teden dni pred tem zapadlo 30 cm novega snega in je ravno pomrznil. Dan kasneje sta preplezala S steno Fuscherkarkopfa (III+, 45-50 stopinj) in sestopila po SZ grebenu. V soboto 30. junija pa sta ponovila še Varianto na Felsbollwerk (III+) v SV steni Grossglocknerja ter sestopila po grebenu Maletzkega. Vstopati pa sta morala v smeri kmalu po polnoči, ker se je podnevi precej otoplilo.
Vladimir Janet in Tone Maklin (oba AO Ravne) ter Rok Kolar in Marjan Zih (oba AS Prevalje) so 30. junija v slabih razmerah (mehak sneg) ponovili Welzenbachovo smer.
AO Celje je pod Grossglocknerjem priredil ledeniški tečaj, ki ga je vodil Ciril Debeljak, med 13 udeleženci pa so bili le trije alpinisti. Na ledeniku Pasterza so predelali vso potrebno snov, izkušnje pa so šli iskat tudi k zgornjim serakom pri koči Oberwalder. Štirje so preplezali S steno Fuscherkarkopfa, štirje so za las ušli poslabšanju na Johhanisbergu, četverica, ki je šla v nedeljo (1. t. m.) na bivak pod Pallavicinijev žleb, pa se je morala vrniti celo sredi noči. Snežilo je celo pri Franz-Josef Hohe.
Republiški tečaj (29 udeležencev), ki ga je organizirala KA PZS, pa se ni začel srečno. Ker niso imeli rezervacij, so jih, med tem ko so bili na turi, preprosto »izselili« iz koče Hoffmass.

Celjani tudi v Dolomitih
Na edini lepi dan (1. t. m.), ki so ga imeli, so Celjani ponovili dve zanimivi smeri. Ivan Lesjak je z Mišom Čulkom (ŠAO) preplezal smer Carlesso – Menti (VI, A2) v Torre di Valgrande (Civetta), navezi Čanžek – Mesarec in Črepinjšek – Stopar pa steber Pompenini – Apolonio (V-,400 m, 5 ur) v Toffani.
Razen kratkih obiskov gora v bližnji Italiji pripravljajo letos Celjani še obisk avstrijskega Wilder Kaiserja, posamezniki pa se odpravljajo tudi v Francijo in Sovjetsko zvezo.

Ponovitve v Julijcih
Kranjčana Marko Česen in Andrej Štremfelj sta 30. junija v nekaj več kot osmih urah ponovila Arihovo smer v Rakovi špici (dva raztežaja pod robom ju je ujela nevihta). V soboto 30. junija je AO Škofja Loka priredil sklepno turo alpinistične šole (začela se je od 5. oktobra lani) na Vršiču. 15 udeležencev je plezalo v Mali Mojstrovki in Nad Šitom glavi. 26. junija pa sta Boštjan Kekec in Damjan Vidmar ponovila Skalaško smer v kombinaciji s Sodčki(vstop) in Ladjo.
Ob koncu AŠ je sklepno turo priredil tudi AO Idrija, in sicer v Bele vode (Zahodne Julijske Alpe). 22 članov AO je opravilo skupno 76 plezalnih vzponov.
Tudi Tržičani v soboto 26. junija niso počivali. Filip Bence je sam (verjetno prvi) preplezal Kaminskosmer v Zadnji Mojstrovki. Željko Perko in Jože Rozman sta ponovila smer JLA v Šitah. Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin pa sta ponovila (verjetno je kot peta naveza) Levosmer v Šitah. Spodnji del je bil precej moker, nad gredino pa sta plezala celo že v dežju.
Postojnčani pa so zadnji dan preteklega meseca plezali v Travniku. Rado Fabjan in Janez Ileršič Zajedo, Bogdan Biščak in Igor Mezgec pa Aschenbrennerjevo smer. Toda zadnja dva je pri stiku z Variantoujelo neurje in zaradi slapov vode pomešane z drobirjem sta morala prenehati s plezanjem, tako da sta lahko izplezala šele v nedeljo zjutraj.

Hrvatje na Mt. Kenyo
Branko Šeparovic bo vodil odpravo 12 članov PD Velebit, Željezničar in Zagreb-matica (vsi iz Zagreba), Mosor (Split) in Kamenjak (Reka), ki bo 10.t.m. odpotovala na področje Mont Kenye v Afriki. Odpravo, ki je načrtovala odhod v Kavkaz, financira PZH, regionalne zveze in PD, velik del pa tudi udeleženci sami.

Nekaj jubilejev iz naših sten
Marsikdo, ki bo letos plezal klasične smeri v Julijskih Alpah, bo lahko ugotovil, da imajo nekatere že imenitne obletnice. Npr. Hornova v Jalovcu ima že 70 let, Skalaška in Prusik – Szalayeva 50, Aschenbrennerjeva45, Jeseniška v Kotovi špici 30, Zajeda v Šitah 25, 20-letnico pa imajo med drugimi: Zahodna zajeda v Steni, Zajeda spominov v Stenarju, Rdeča zajeda v Rakovi špici, Črni kot v Veliki Mojstrovki, Dularjeva zajeda in smer Hudeček – Juvan v Jalovcu itd.

Neumorni Naomi Uemura
TOKIO – Znani japonski alpinist Naomi Uemura (37), ki se je povzpel na številne najvišje vrhove celin, med drugim tudi na Everest in opravil prenekateri ekstremni plezalni vzpon, se je že pred leti nekoliko preusmeril. Med drugim je sam in s psi prepešačil Grenlandijo in dosegel Severni tečaj, opravil je 3700 milj dolg spust s kajakom (in to sam!) po Amazonki. Sedaj pa napoveduje, da bi šel rad še na Južni tečaj.

Skupinski smuk z Elbrusa
MOSKVA – Devet nemških in švicarskih alpinistov, udeležencev mednarodnega alpinističnega tabora »Kavkaz 79« se je na smučeh spustilo z najvišjega vrha v Kavkazu, 5621 m visokega Elbrusa. Vodili so jih sovjetski trenerji Černij, Mamkauskas in Lozovski. Znani švicarski alpinist Maks Eiselin, ki je vodil švicarsko skupino, in vodja zahodnonemške Klaus Okler, sta zelo pohvalila sprejem in gostoljubje v Sovjetski zvezi.

Planinske postojanke v NDR
BERLIN – Nemško planinsko društvo (DAV) ima sedaj 250 planinskih postojank v skoraj vseh planinsko zanimivih predelih države. Samo lani so za vzdrževanje porabili okoli 5.000.000 DM. Zanimivo je tudi mnenje njihovih gospodarstvenikov, da novih postojank ne bi več gradili.

Francozi letos na Nanga Parbat
CHAMONIX – Francoski alpinistični klub (SAF) je pod vodstvom J. P. Fresanfonda pripravil za letošnje poletje dokaj močno odpravo, ki se bo poizkusila z Nanga Parbatom (8125 m). Njihov namen je, da ponove smer prek Rupalske stene.

F.S.

Potopisi in eseji o Velebitu
Knjiga ob desetletnici Velebitske planinske poti v založbi PZH
ZAGREB – V nekaj dneh bo v založbi Planinske zveze Hrvatske (41000 Zagreb, Kozarčeva 22) izšla knjiga (160 strani teksta in 16 strani priloge na umetniškem papirju) potopisov in esejev znanega planinskega delavca iz Gospiča Anteja Rukavine. Cena edicije bo 70, za tiste, ki jo bodo vplačali do konca avgusta pa le 60 din (vračunana je tudi poštnina).
Knjiga, v kateri so zbrani najboljši avtorjevi članki o Velebitu, ki so nastali v zadnjih desetih letih, napisani z ljubeznijo do obmorskih gora in s pravim pesniškim navdihom, je posvečena 10-letnici otvoritve Velebitske planinske poti, ki so jo proslavili 30. junija z odkritjem spominske plošče na Premužičevi stezi.
V založbi občinske PZ Reke pa je konec maja izšel tudi vodnik »Paklenica« Stanislava Giliča (cena 60 din), ki ima 150 strani, tri karte, 41 slik, 19 shematskih skic in 13 fotografij.

F.S.

Program in tudi izvedba A
Izšel je priročnik Alpinistična šola, pomemben za vzgojo mladih
LJUBLJANA – Nesluteni razvoj našega alpinizma v zadnjih letih, ki je dosegel vrhunec s prvenstvenim vzponom za najvišjo goro sveta, je izredno pomnožil alpinistične vrste. Toda ob tem še marsikje šepa osnovna vzgoja in primanjkuje celo osnovne literature, tako da se morajo neredki odseki zatekati k zasilnim rešitvam.
Vendarle vzgoji zadnji čas posvečajo vse večjo pozornost in priročnik Alpinistična šola je najlepši dokaz za to. Že leta 1969 so posamezniki pripravili nekaj vzgojnih člankov, ki jih je potem uredil Franci Savenc ob pomoči Aleša Kunaverja. Druga, že izpopolnjena izdaja te skripte, je izšla leta 1972, tretja, še bolj razširjena in že z naslovom »Skripta za alpinistično vzgojo« pa leta 1975. Obe je uredil France Malešič, ki ima največ zaslug tudi za zadnjo izdajo.
Toda v knjižni izdaji (160 strani formata 20,5 x 14 cm) so le prečiščeni sestavki (drugo bodo z dodatki izšli v drugem delu). Osrednje mesto zavzemata vsekakor poglavji o programu in izvedbi AŠ. Program je obdelan po posameznih predmetih in v tezah, tako da bodo v njem našli močno oporo vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s planinsko vzgojo. Poglavje o izvedbi pa zajema razpored predavanj in praktičnih vaj, ima pa še številna praktična navodila, ki so zbrana tudi ob analizah napak in nesreč. V najnovejši ediciji ne manjka tudi »Častni kodeks slovenskih planincev in alpinistični pravilnik«. Leon Žlebnik je pripravil članek o odnosu predavatelja do poslušalcev, Stane Jurca o varovanju, Bojan Zupet pa je priredil študijo Barbke Lipovšek -Ščetinin o gorskem izrazoslovju. Za konec pa je v priročniku še razprava Bibe Klinar o fiziologiji aklimatizaciji na velike višine, ki je spričo vse pogostejših odprav tudi sila pomembna.
Vmesne strani priročnika poživljajo številni citati, zanimive (morda le premalo razločni – zaradi pomanjšave) so tudi skice, prezreti pa tudi ne gre izčrpnega (5 strani) abecednega kazala, ki bo marsikomu v pomoč.

E.M.

94 »snežnih barsov«
MOSKVA – Kot je znano, je na ozemlju SSSR več sedemtisočakov: Komunizem (7495 m), Lenin (7134 m) in Korženevske (7105 m) v Pamirju ter Pobeda (7439 m) v Tjan Šanu ter še eden »skoraj« sedemtisočak – Han Tengri (6995 m). Doslej se je na sovjetske sedemtisočake povzpelo že okoli 4000 alpinistov in to kar po 54 različnih smereh. Tisti, ki so se povzpeli na vse štiri, dobe posebno priznanje »snežni bars«. In teh je sedaj 94, med njimi tudi pet alpinistk (Agranovska, Rožalska, Lugovska, Bezzubkina in Nasonova).

F.S.

Zbrali denar
V Idriji so sklenili akcijo za podporo alpinistične odprave v Pamir – Nad 100.000 din

IDRIJA – V idrijski občini so te dni sklenili svojevrstno akcijo zbiranja sredstev, s katerimi bo alpinistični odsek pri PD Idrija denarno podprl republiško odpravo, ki bo v kratkem krenila na pogorje Pamirja.
Idrijci, ki so kljub temu, da je njihova občina precej oddaljena od višjih gora, navdušeni planinci, so predvsem ponosni na svoje tri fante, ki so se uvrstili v republiško odpravo v Pamir. To so dokazali tudi z znatnimi prispevki, ki se jih je doslej nabralo že prek 100 tisoč dinarjev in za katere so simbolično prejeli, posebej za to priložnost, izdelano značko.
Sicer pa je v vrstah alpinističnega odseka PD Idrija poleg Emila Tratnika, delavca v IMP, ter študentov Lea Svetličiča in Petra Poljanca, ki so člani letošnje republiške odprave, še nekaj izredno obetavnih alpinistov, ki se bodo letos pridružili odpravi v Chamonix. Del sredstev, ki so jih prispevali idrijski občani in delovne organizacije, bo namenjenih tudi nakupu nekaterih delov opreme za udeležence te odprave.
»Čeprav idrijsko Planinsko društvo slavi letos 75-letnico, je njegov alpinistični odsek sorazmerno mlad. Ustanovili smo ga pred šestimi leti pod pokroviteljstvom ljubljanske Matice, ki je za prvo alpinistično šolo v Idriji poslala najboljše predavatelje,« pripoveduje Stanko Murovec, eden pobudnikov sekcije v Idriji. Alpinistični odsek šteje danes 63 članov, med katerimi je 23 alpinistov, 21 pripravnikov, drugi pa so še tečajniki. V vrstah idrijskih alpinistov so tudi 3 dekleta, 6 pa pripravnic.
»Žal pa ljubezen do planinarjenja in alpinizma, ki jo idrijski občani letos dokazujejo tudi z množično udeležbo na jubilejnih pohodih na 10 vrhov ob praznovanju naše 75-letnice, ni dovolj za razvoj vrhunskega športa. Razvoj idrijskega alpinističnega odseka vseskozi spremljajo težave pri zbiranju sredstev za nakup drage opreme«, je povedal Stanko Murovec.
Sredstva, ki jih občinska telesno – kulturna skupnost redno prispeva v ta namen, so dokaj skromna. In čeprav idrijskim alpinistom vse pogosteje pomagajo tudi tamkajšnje delovne organizacije, predvsem pa IMP in Kolektor, so njihove odprave še vedno v veliki meri odvisne od sredstev, ki jih alpinisti prispevajo iz lastnega žepa.

KATJA RO

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja