Naše odprave v Andih – Lhotse je potrjen
Ena izmed naših alpinističnih odprav tudi na Grenland, Lofote in Norveško – Radovljičanom niso odobrili vrha v indijski Himalaji
LJUBLJANA – Predsednik PZS Tomaž Banovec, ki se je v četrtek udeležil seje predsedstva PZ Jugoslavije, je povedal, da so naposled le potrdili načrte odprave »Lhotse 80/81«, ki pa jih že nekaj časa uresničujejo kot je bilo zamišljeno. Vodja odprave Aleš Kunaver pa je povedal, da je sedaj sicer res na voljo le še sedem mesecev, vendar to ne bi smelo biti ovira za uspešne priprave.
Sicer pa je odpravarska dejavnost sedaj omejena na odsekih. O lepem uspehu koroške odprave v Ande smo že poročali, upamo pa, da bomo kmalu dobili tudi podrobnejše poročilo.
Vrnila se je tudi 12-članska meddruštvena odprava, ki je pod vodstvom Danila Škerbineka delovala v dolini Santa Cruz (Cordillera Blanca, Peru). V gorah so bili od 23. maja do 5. t. m. in v tem času opravili 17 pristopov do višine 5200 m ter dva prvenstvena vzpona. 31. maja so tri naveze krenile iz gornjega izhodišča (4900 m) po strmi vesini na sedlo med Kitaraju (6040 m) in Abasraju (5500 m). Ključno mesto je imelo naklonino okoli 75 stopinj (150 m). Na sedlu (5150 m) pa so se potem razdelili. Navezi Flašker-Zanoškar in Meden-Tarkuš sta zavili desno po Z grebenu na vrh Kitaraja, Škerbinek pa z domačinom Albertom Callupejem na levo po V grebenu Abasraju. Oba vzpona, ki so ju končali s sestopom po isti smeri še isti dan, sta prvenstvena in tudi prva pristopa na ta dva znana vrhova iz doline Santa Cruz. Vzpon, ki sta ga začeli navezi Callupe-Flašker-Zanoškar in Meden-Tarkoš 27. maja v steni Atensonraju, pa so morali zaradi zelenega ledu z naklonino okoli 75 stopinj in pomanjkanja primerne opreme prekiniti na višini 5400 m.
V torek 23. t. m. so v Limo odpotovali člani Akademskega AO: Roman Cerar (19, sekcija Delo), Rudi Kotnik (27), Marjan Praprotnik (24), Lenča (29) in Rudi Rajar (39), Andrej Škafar (24) ter Janez Zupanc (32). Tudi njihov cilj je Santa Cruz v Cordilleri Blanci, vrnili pa se bodo okoli 25. julija.
V nedeljo 15. t. m. pa je s kombijem in osebnim avtomobilom odpotovala na Norveško odprava AO Celje, v kateri je 12 članov: Franc Čanžek, Janez Črepinšek, Aleš Dolžan, Dušan Glazer, Meta Meh, Aco Pepelnik, Brane Povše, Aleš Stopar, Marjana Šah, Bojan Šrot in Stojan Verdnik, pridružil pa se jim je tudi član AO Impol Milan Romih. Povratek načrtujejo za 20. avgust, plezati pa nameravajo predvsem v Trolltindenu, kjer so ene najdaljših (2000 in več metrov) smeri v Evropi. In čeprav sta v teh gorah doslej že plezali dve naši odpravi, je v tamkajšnjih stenah še veliko možnosti. Če bo šlo vse po sreči, se bosta že omenjenim alpinistom v kratkem priključili še dve navezi (iz Ljubljane in Kranja).
V petek bo iz Zagreba v Bodo (Norveška) odpotovalo šest članov AO Jesenice: Martin Brvar, Zdravko Hanžek, Alojz Javorški (novi načelnik AO in tudi vodja odprave), Jani Pšenica, Rok Štraus in Klemen Volontar. Pred njimi pa je potem še šest ur vožnje z ladjo do otoka Austragvoy (Lofoti). Tu so stene visoke menda okoli 500 m (višina vrhov je do 1100 m), plezala pa je doslej (po razpoložljivih podatkih) le ena češkoslovaška odprava (6 smeri), čeprav so bili že večkrat na obisku tudi nemški in angleški planinci.
Še dan pred njimi (3. julija) pa se bodo iz Maribora z avtobusom, ki jim ga je posodil TAM, odpeljali člani 3. mariborske odprave: Inko Bajde (vodja), Franci Gselman, Boro Jerabek, Zvone Koklič, Adolf Lep, Štefan Senekovič, Ivan Šturm in Ivan Veberič. 7. julija, potem ko se jim bosta pridružila še Janez Bizjak (Zasavski AO) in Tone Strojin (PD Ljubljana- matica), ki pa ne bosta delovala z njimi, bodo poleteli na Grenland. Tam pa se bodo odločili, kako naprej. Če bo dovolj denarja s helikopterjem, sicer pa bodo skušali uporabiti kombiniran prevoz (tudi z ladjo), ki pa jim bo vzel precej časa.
Da bi bil pregled popolnejši, omenimo še, da se bodo v Ande odpravili tudi Radovljičani, ki jim niso odobrili niti enega izmed zaprošenih vrhov v indijski Himalaji. V bolivijske gore pa se odpravljata tudi Celjana Smodiš in Zupan. Odprav za letošnji obračun torej ne bo manjkalo, nekaj jih bodo verjetno dodali tudi naši inštruktorji v nepalski šoli za gorske vodnike, ne gre pa pozabiti tudi, da bo Jože Andlovič kot zdravnik sodeloval na jesenski nepalsko-italijanski odpravi na Everest.
FRANCI SAVENC
Še naprej planinska šola
Planinci OŠ na Žagi ¡rišejo o svoji dejavnosti dnevnik
BOVEC – Ob koncu šolskega leta so na osnovni šoli na Žagi sklenili tudi planinsko šolo. Enkrat tedensko so jo obiskovali učenci 3. in 4. razreda v okviru izvenšolskih dejavnosti. Imeli so številna predavanja, ki so bila skoraj vsa spremljana s prikazom barvnih diapozitivov ali pa so bila popestrena s praktičnim prikazom gibanja v gorah, življenja v njih in poznavanja raznih nevarnosti in varstva. Bili pa so tudi na dveh izletih. Jeseni so bili na planini Mangrt ter Predelu, za konec pa so se povzpeli na Kobariški Stol, kjer so odkrivali skrivne lepote te in drugih gora, njeno bogato rastlinstvo in se seveda tudi praktično spoznali z marsičem, kar so med predavanjem le slišali ali videli. Med zimskimi počitnicami pa so spoznali tudi mik zimskih gora.
Pionirji o vsej svoji aktivnosti vodijo dnevnik, v katerega zapisujejo doživetja in opažanja. Predno so se razšli, so povedali, da hočejo tudi prihodnje leto imeti »svojo planinsko šolo«, med počitnicami pa bodo, če bo le mogoče, obiskovali gore v spremstvu staršev ali svojega vodnika.
B. M.
Poudarek na vzgoji mladih
Soški alpinistični odsek je izvedel pogozdovalno akcijo
TOLMIN – Pri Soškem alpinističnem odseku, ki deluje šele sedmi mesec, je pred kratkim končalo prvi del alpinistične šole 11 tečajnikov. V maju in juniju so imeli tri dvodnevne tabore pod Novim vrhom, Migovcem in v Belih vodah (Italija), na njih pa so tečajniki opravili že 64 vzponov. Med alpinistično šolo, s katero so pričeli lani novembra, pa so imeli vsak teden tudi vaje v plezalnem vrtcu.
Omembe vreden pa je tudi sklep Soškega AO: dogovorili so se, da bodo dejavnost celotnega kolektiva – vsaj do nadaljnjega – povsem usmerili v vzgojo in izobraževanje podmladka. Temu bodo podredili tudi osebne interese, oziroma želje po težjih vzponih ali odpravah. In da bi si zagotovili vsaj osnovna sredstva, ki so jih potrebovali predvsem za nakup najnujnejše opreme, so aprila izvedli dvodnevno pogozdovalno akcijo, ki je lepo uspela.
V. S.
Pred 30 leti zamisel o prvi transverzali
Pobudo zanjo je dal Mariborčan Ivan Šumljak na zboru markacistov – Otvoritev leta 1953
LJUBLJANA – Kdo bi si mislil, da bo predlog Mariborčana Ivana Šumljaka, ki ga je dal 21. junija leta 1950 na zboru markacistov pri Slamiču v Ljubljani, rodil take sadove. V soboto je minilo natanko 30 let, odkar je na Planinsko zvezo Slovenije naslovil še pisni predlog. Transverzalo pa so odprli leta 1953.
Kako posrečena je bila zamisel poti, ki naj bi smotrno povezala najlepše predele naše gorske narave v velikem loku od Drave prek Julijcev do morja. Poleg vodnika v slovenskem jeziku, ki je doživel že štiri ponatise, je že dvakrat izšel vodnik po transverzali tudi v nemškem jeziku, koliko ljubiteljev gora pa hodi po tej poti, praktično ni več moč ugotoviti, tako kot kmalu že nihče več ne bo vedel, koliko vse je že transverzal, vezanih in drugih podobnih poti po vsej naši domovini in tudi v drugih predelih Alp jih ne manjka. Razširjena pot, ki je nastala leta 1968 je tudi ena izmed njih.
Na Hrvatskem bodo letos slavili deseto obletnico republiške planinske transverzale »Po planinama SRH«. Slavnostno srečanje bo 13. in 14. septembra na Platku in Snežniku, pripravila pa ga bo občinska planinska zveza Reke. Transverzala je bila odprta 4. julija 1970 in zajema 51 kontrolnih točk v vseh planinskih predelih Hrvatske. Do sedaj so izdali zanjo že 3650 dnevnikov, značk pa 226.
Slemenske steze tovarištva
ZAGREB – Na dan borca pripravljajo v Zagrebu veliko akcijo pod naslovom »Slemenske staže drugarstva«. S kulturnim programom bodo pričeli ob 11. uri na Činovniški livadi na Slemenu. Večina udeležencev bo prišla na Sleme peš po eni izmed petih markiranih steza. Organizacijo vzpona na Sleme so tako kot že lani zaupali planinski zvezi Zagreba, njihovi vodniški postaji ter GRS.
Po gorah SV Slovenije
Izšel je že peti planinski vodnik izpod peresa Velenjčana Petra Ficka – Prvi leta 1971
LJUBLJANA – Planinska založba PZS je že v veliki meri izpolnila obljube – z opisi v enotni seriji pokriti vso Slovenijo. Leta 1971 je kot prvenec izšel vodnik Stanka Klinarja Karavanke.
Dve leti kasneje je Peter Ficko napisal Kamniške in Savinjske Alpe, potem (1974) je prišel najbolj zaželeni – Julijske Alpe. Pripravili so ga Tine Mihelič, Darinka Petkovšek in Tone Strojin. Leta 1978 je izšel še četrti vodnik, tokrat za Posavsko hribovje. Tu je bilo potrebno združiti še obsežnejšo skupino avtorjev, kar 14 jih lahko naštejemo, vodil pa jih je urednik Viktor Pergar. V sredo pa so iz ČGP Večer – Maribor pripeljali še prvi del naklade planinskega vodnika Po gorah severovzhodne Slovenije.
324 strani, 16 črnobelih fotografij na umetniškem papirju in grebenska skica, za razliko od drugih pa oranžen ovitek, to je le nekaj skopih podatkov o novem vodniku. O kvaliteti pa se bo najlažje opredelil vsak sam. Avtor Peter Ficko in urednik Milan Cilenšek ter številni recenzenti so se potrudili po svojih najboljših močeh, vodnik pa je prvi za ta predel in bo dobrodošel prav vsem, ne le planincem. Za ceno 240 din bo kmalu na voljo v vseh naših večjih knjigarnah, že sedaj pa ga je mogoče kupiti v ekonomatu PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani.
F. S.
Šest klubskih razstav
LJUBLJANA – Z dosežki v lanskem letu so člani Foto kluba PZS zelo zadovoljni. Na medklubskih in mednarodnih razstavah so osvojili 62 priznanj in zbrali so kar 1998 točk. Sami pa so pripravili šest razstav. Na zadnji medklubski razstavi umetniške fotografije in barvnih diapozitivov »Berovo 80« so člani FK PZS osvojili naslednja priznanja: 2. nagrado za kolekcijo diapozitivov Andreja Peklaj, 2. nagrado za posamezen diapozitiv Vasja Doberlet, tretjo nagrado v enaki konkurenci Drago Bole, Mitja Žakelj in Boris Stivičevič pa sta prejela 3. nagradi za posamezen diapozitiv in Peter Mrše diplomo.
Na Gričku nad Celjem
Planinsko društvo Celje je prireditelj XX. tabora planincev-železničarjev iz vse Jugoslavije. Tabor bo od 3. do 5. julija in kot kaže se ga bodo udeležili predstavniki vseh železničarskih PD iz državi in tudi številni drugi planinci in gosti. Po kulturnem programu, ki bo na Gričku, znani celjski izletniški točki, bodo zvečer prižgali še taborne ognje, pripravljajo pa tudi planinski ples. Na dan borca imajo v načrtu razna športna tekmovanja, 5. julija pa planinske pohode na Raduho, v Logarsko dolino in na Okrešelj ter Celjsko kočo in izlete v Mozirski gaj in v Kumrovec. Zadnji dan pa bo ob 8. uri še podelitev priznanj.
ALPINISTIČNE NOVICE
Pomembno za ponavljalce
V petek 20. t. m. sta Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba Akademski AO) preplezala prvenstveno smer v Dedcu nad Korošico. Nova smer poteka levo od Centralnega stebra, spodaj (do Traverze smrti) po luskinastih razčlembah in ploščah, zgoraj pa po poči. Smer, ki jo še nista imenovala, sta ocenila z A 2e VI/IV-V, plezala pa sta nekaj več kot pet ur. Pomembno za ponavljalce pa je, da sta v izvrtanih luknjah za svedrovce (uporabila sta jih le pet) pustila samo puše, vijake (15 mm – M8) in ploščice za vpenjanje pa ne. Ta mesta so torej resnično ključna!
Dve ponovitvi spominske smeri
V nedeljo 22. junija sta Bor Štancar (Akademski AO) in Andreja Žagar (Matica) opravila tretjo ponovitev spominske smeri Kramar-Močnik v Vežici. Pred tem sta smer namreč ponovila Črnučana Tine Kristan in Zoran Radetič.
Razjasnitev vzpona v Srebrnjaku
Že v zapisu o novi smeri v Srebrnjaku, ki smo ga objavili pretekli teden, smo zapisali, da sta Idrijčana le sklepala, da je smer prvenstvena. Raziskave pa so pokazale, da je vzpon identičen z Bratovsko smerjo. Prva sta jo plezala 14. avgusta 1977 Janko Humar (Bohinj) in Zoran Kočič (Soški AO), dokončala pa sta jo 1. julija lani brata Humar. Ocenila sta jo s IV- V, 450 m, 4 ure, kar je enako oceni naveze Černilogar-Svetičič. ki pa sta opravila šele drugo ponovitev. Prva je namreč pripadla bratoma Podgornik (AO Nova Gorica), ki sta ponovila 21. julija 1979 in v zadnji tretjini celo preplezala izstopno varianto. Da je do nejasnosti prišlo, je vzrok najbrž tudi v tem, ker je od prvega vzpona v steni ostal le en klin (na najtežjem mestu med strehami).
V južni steni Planje
Brata Podgornik in Marko Gašparič-Milan Velikonja (vsi AO Nova Gorica) so v nedeljo 14. t. m. preplezali novo smer (Gumagin) v J steni Planje – Glavi Planje. Prvenstveno so zarisali po izrazitem, že iz Zadnjice lepo vidnem kaminu. Ocena: V+/V za zgornjih 200 in III-IV za vrhnjih 200 metrov, 6 ur, v steni pa niso pustili klinov.
Vstopna varianta v Šitah
Lojze Cajzek (Celje) in Franček Knez (Impol – Slovenska Bistrica) sta v soboto 21. t. m. kljub dežju in megli krenila v Šite. Ker pa nista imela pregleda nad steno, sta vstopila prekmalu in preplezala tri raztežaje nove vstopne variante in smer Jesihove v Šitah.
Vzponi Jezerjanov
Luka Karničar in Rado Markič sta 19. t. m. opravila 2. ponovitev Centralne smeri v S steni Kočne (V, 700 m). Sestopila pa nista v dolino Makekove Kočne, temveč sta prečila steno severnega grebena (s tem je nastalo sedem vrvnih dolžin Vikijeve izstopne variante: IV/II) in se spustila v dolino po Kremžarjevi poti. Dan kasneje pa sta Irma in Luka Karničar opravila prvo mešano (in 2. ponovitev v celoti), ponovitev skrajno krušljive Jubilejne smeri v Zelenem kupu (Kočna). Smer je bila preplezana ob 75-letnici Češke koče in je ocenjena s V (IV, 350 m). Tone Karničar pa je istega dne prvi sam preplezal Trojko (IV/III, 500 m) v S steni Dolgega hrbta, ki je bila precej mokra.
Rally za Goranov memorial
Tudi za zadnjo nedeljo napovedani start alpinističnega rallyja za Goranov memorial so morali odpovedati – do sobote zvečer sta se prijavili le dve ekipi organizatorja AO Mojstrana. Čeprav je res, da je za večino že davno konec smučarske sezone, je najbrž precej krivde tudi v slabem obveščanju in prihodnje leto bi veljalo akcijo uvrstiti v koledar in pravočasno posredovati vse podrobnosti. Tovrstne akcije imajo namreč po svetu vse več privržencev in je težko verjeti, da pri nas ne bi pritegnile.
Prosijo za pomoč
Planinsko smučarska zveza Črne gore je naprosila našo komisijo za alpinizem, da ji pomaga z dvema inštruktorjema. Vodila naj bi naveze tistih njihovih članov, ki že imajo določene izkušnje. Tečaj bo v Grbaji (Prokletije) od 2. do 9. avgusta in ta čas bi bil kot nalašč za obisk teh zanimivih gora tudi tistih naših navez, ki imajo letos namen plezati v tamkajšnjih stenah. Zbrale naj bi se v Gusinju (z vlakom do Bijelog Polja, dalje z avtobusom) že 1. avgusta. Kandidati za inštruktorje pa se morajo čimprej prijaviti KA PZS.
Vzponi v BiH
Trojna naveza B. Maltarič-M. Šišič- A. Vatrenjak je 14. junija v 15 urah (imeli so hudo vročino, več kot 30 stopinj) preplezala steno Velikega Kuka v Čvrsnici. Spodnji del so plezali po smeri Dragman-Brezovečki (V/III-IV, 800 m), zgoraj pa so opravili prvo ponovitev Stebra (V, A 1/IV, 200 m). Višino so tudi prvič izmerili, in sicer z višinomerom. Namerili so 1020 m. Z natančnostjo okoli 10 m.
21. t. m. sta E. Kundolič in M. Šišič opravila drugo ponovitev Kamina v Izgorjeli Grudi, dan kasneje pa B. Kovačevič, B. Maltarič in M. Rakič tretjo ponovitev Stebra v isti steni.
Prvenstvena v Veležu
V nedeljo 15. t. m. sta Splitčana Goraz Borač in Stipe Božič preplezala novo smer v S steni Botina na Veležu. Plezala sta levo od vrha, in sicer 6 ur (V, A 2,350 m).
Sicer pa smo o Botinu že nekajkrat poročali. Stena je dolga okoli 7 kilometrov (?), visoka povprečno nekako 350 m in le v centralnem delu je bilo doslej preplezanih nekaj smeri (le-te bo obdelal 3. alpinistični vodnik Z. Smerketa). Stena pa je dokaj težka in krušljiva in žal razen tega neugodno – pasovito razčlenjena, problematičen pa je tudi sestop (največkrat spust po vrvi).
Uradni inštruktorji
V organizaciji Planinske zveze Zagreba, fakultete za telesno kulturo in ZTK Zagreba so letos izšolali prvo (uradno) skupino inštruktorjev. Na posebni slovesnosti, ki je bila 24. t. m. v prostorih Planinske zveze Hrvatske so podelili diplome, ki jih je izdala fakulteta 32 znanim planinskim vzgojiteljem in jim s tem priznala naslov trenerja. 12 je inštruktorjev alpinizma, 8 inštruktorjev speleologije, za orientacijo so 4, za vodništvo pa 8 inštruktorjev. V prihodnje bodo s tovrstnim šolanjem seveda nadaljevali v republiškem merilu.
Prvi pregled testiranj
Vid Mesarič, ki je vodil testiranje alpinistov na VŠTK, nam je posredoval nekaj zanimivih podatkov. V tej skupini (ki pa pomeni šele uvod) so obdelali 33 alpinistov. Zbrali so njihove antropometrične mere (po 25 pri vsakemu) in opravili 13 motoričnih testov, pet jih je bilo posebej pripravljenih.
Udeleženci so bili stari v povprečju 24,5 let, visoki 177 cm, težki pa nekaj manj kot 73 kilogramov. Zanimivi so predvsem podatki o dveh testih, ki do neke mere ponazarjajo napore pri plezanju. Merili so trikrat, po vsakem dosežku maksimuma so imeli testiranci le po eno minute »odmora«. Sklec so prvič napravili povprečno po 31 (največ celo 60), drugič po 14 (29) in tretjič le še 9 (23). Še bolj specifičen test pa je bil »drža s prsti na prijemu«, ki je bil širok 30 cm, iz stene pa je štrlel le 5 mm. Pokazale so se velike razlike, največ je ob prvi meritvi zdržal 29,6 sekunde (povprečje je bilo le 6,6 sekunde), ob drugi še 14,2 (4,5) in ob tretji 8,8 (3,6) sekunde. Razen antropometrije, motorike in specialne motorike so bili napravljeni še nekateri testi s področja psihologije in sociologije, formirali pa so tudi kriterij za ocenjevanje uspešnosti, ki pa ga bo potrebno še točneje definirati in izračunati.
Za kočo pri Krnskem jezeru
NOVA GORICA – V želji, da bi kar najhitreje usposobili gradbišče nove postojanke pri Krnskem jezeru, so se člani PD Nova Gorica odločili, da izlet, ki so ga napovedali za ta teden, prelože, prav tako tudi dogovor zanj, ki bi moral biti jutri zvečer) in gredo raje na prostovoljno delo.
Usposobili so že lani postavljeno tovorno žičnico, opravili minerska dela, napeljali telefon iz Lepene, zakoličili temelje itd. Škoda le, da so jih Jeseničani prekasno obvestili, da ne morejo priti na delovno akcijo. Novogoričani obljubljajo, da bodo vsakomur našli delo, naj se le javi vodstvu, ki bo na gradbišču vsak konec tedna. Hrana iz nahrbtnika, prenočišča pa so zagotovljena v velikem šotoru (priporočajo spalno vrečo).
Srečanje notranjskih in primorskih planincev
LOGATEC – PD Logatec bo priredilo v petek (4. julija) tovariško srečanje notranjskih in primorskih planincev na Kališah nad Logatcem, ki naj bi se pričelo ob 11. uri. Dostop za pešce je po markirani poti z železniške postaje Logatec ali avtobusne postaje v Gornjem Logatcu (poldruga ura hoda). Tisti, ki bodo prišli z osebnimi vozili, pa se lahko pripeljejo vse do cilja skozi Gornji Logatec.
S kratko slovesnostjo pred spomenikom NOV na Kališah, kjer bodo položili venec in cvetje, se bodo najprej poklonili padlim borcem, nato pa bo pred Tončkovim domom še kratek pozdravni nagovor in ogled spominske sobe NOV. Sledilo bo še veselo rajanje ob planinskem golažu. Za drugo jedačo in pijačo pa bodo poskrbeli v Tončkovem domu. Naprodaj bodo seveda tudi značke, razglednice in posebna brošura.
