Omejitev plezanja v Ospu
Vse kaže, da bo v stenah nad vasjo Osp prišlo do delne, ponekod pa tudi do popolne prepovedi plezanja. Celotno območje je v planskih dokumentih občine Koper opredeljeno kot krajinski park, Mišja Peč in udornica Osapska jama (plezalci jo imenujejo Velika Osapska stena), pa sta opredeljeni kot naravna spomenika. Zato Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran pripravlja varstveni režim, ki bo postal veljaven po sprejetju ustreznih občinskih odlokov.
O celotnem področju je bilo opravljenih nekaj naravoslovnih študij, ki so prikazale stopnjo ogroženosti rastlin in živali na Kraškem robu. Predstavniki Zavoda so se sestali tudi s predstavniki Planinske zveze Slovenije in ornitološkega društva Ixobrychus iz Kopra. Po navedbah Zavoda so na teh razgovorih prišli do zaključka, da bo plezanje v osrednjem delu udornice Jama pri Ospu (Velika Osapska stena) celo leto popolnoma prepovedano, v Babni pa bo plezanje dovoljeno le septembra, oktobra in novembra.
V Mišji Peči in Črnem Kalu ne bo omejitev plezanja. Podrobnejše poročilo o omenjeni problematiki bo objavljeno v Alpinističnih razgledih in Planinskem vestniku.
(M. P.)
Turistična karta Bohinj 1:15.000
Namenjena je zlasti obiskovalcem Bohinja, da se bodo lažje orientirali in našli, kar potrebujejo
Bohinjski Alpinum je izdal karto Bohinj 1:15.000. Že podnaslov »turistična karta« daje slutiti, komu je predvsem namenjena – obiskovalcem Bohinja, ki bi se radi orientirali in izvedeli kje je kaj. Na karti so označene turistične agencije in društva, vsi hoteli, kampi, apartmaji, penzioni, pa parkirišča (vedno pomembneje!), avtobusna postajališča, restavracije, gostišča in gostilne, trgovine, pošta … In seveda kulturne in naravne znamenitosti.
Karta ne bo dobrodošla le občasnim obiskovalcem Bohinja in stacionarnim turistom, izredno dobrodošla bo tudi za vse, ki ljubijo naravo in hojo, tudi manj zahtevni planinci bodo z njo lahko opravili prenekatero turo. Na njej so vnesene vse »bohinjske sprehajalne poti« (posebej označene, deset jih je), od katerih nekatere vodijo tudi v višje predele.
Merilo je sicer nekoliko nenavadno, toda z obojestranskim tiskom so uspeli na karti prikazati precej večji del Bohinja, kot je na planinski karti Bohinj 1:25.000! Sega od Nomenja do slapa Savica, pa od npr. Koče na planini pri Jezeru ali pa koče na Vojah, planine Zajamniki, Podjelje … na severu, do Raven, pa turističnega kompleksa Vogel … Za »dolinske turiste« skoraj idealno.
Karto je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG – po zasnovi dr. Branka Rojca in pod vodstvom Maje Kogoj in Irene Kibarovski – pripravil na osnovi državne karte (s povečavo formata 1:25.000), s strani založnika pa sta sodelovala Janko Humar in Špela Odar.
FRANCI SAVENC
Akcije v letu 1996
Planinska zveza Slovenije je objavila razpis za akcije slovenskega alpinizma v letu 1996. Nanj se lahko prijavijo vsi, ki načrtujejo kakršnekoli akcije s področja alpinizma v prihodnjem letu. Rok za oddajo prijav je 16. junij.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Odprava SKI 8000 je že v bazi
Vodja odprave SKI8000 na Hidden Peak Janez Golob je poslal sporočilo, v katerem pravi, da so bazni tabor postavili 10. junija. Pristopni marš je trajal 6 dni. Vreme je bilo ves čas čudovito, a zelo vroče. Na zadnjem delu poti so imeli nekaj težav z globokim snegom. V bazi sta bili pred njimi že avstrijska in švicarska odprava, ki se vzpenjata na Gašebrum II. Povedali so jim, da je ledenik nad bazo zelo težko prehoden, višje na gori pa je zelo veliko snega. Na pristopnem maršu so imeli nekaj zdravstvenih težav, vendar upajo, da bo med vzponom bolje. Sporočilo se končuje z napovedjo, da bodo 12. junija začeli z delom na gori.
(M. P.)
Novosti v Iškem vintgarju
Tomaž Košir (AO Lj.-Matica) je letos pomladi urejal spodnje plezališče v Iškem vintgarju. Opremil je 9 novih smeri ter na novo opremil vse slabo opremljene stare smeri. Na vrhu vseh smeri so sedaj urejena sidrišča z verigami.
V spodnji skali sta dve novi smeri: Pridi punčka (7b, prvi preplezal Domen Komac) ter drugi raztežaj Sancho Panse, ki se imenuje Don Kihot v prahu (6a+). V zgornjih skalah pa so nove smeri Fračji dolski rock(7a, prvi preplezal Košir), Leva scena (6c), Snifilis (6b+), Ostal bom muzikant (6b/b+), Tako zelo grda (6a), Orgazmotvor (7a, prvi preplezal Košir) ter Tito in jaz (6a+).
Za to plezališče je značilno, da je spodnja skala, v kateri so težje smeri, še dolgo po dežju mokra, medtem ko se zgornje skale, v katerih so lažje smeri, po dežju zelo hitro posušijo.
(M. P.)
Razpis za vodjo tabora
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri PZS je sprejela sklep, da v letošnjem letu organizira plezanje mladih perspektivnih alpinistov v gorah nad Chamonixom. Tabor bo organiziran v enem od kampov v okolici Chamonixa. Zato PZVA razpisuje mesto vodje tabora od 15. julija do 15. avgusta. Vodje so lahko največ trije, tako da bodo pokrili celoten čas trajanja tabora. Vodja bo moral mladim alpinistom pomagati pri izbiri ciljev in pridobivanju potrebnih informacij. Pogoja za vodjo sta znanje francoščine ali angleščine in alpinistične izkušnje v gorah nad Chamonixom. PZVA mu bo pokrila stroške prevoza in bivanja. Prijave zbirajo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana do 15. junija.
(M. P.)
Planinska družina Benečije
Le redkim je najbrž znano, da imamo na tujem ob štirih močnih SPD (Slovensko planinsko društvo Trst, Gorica in Celovec ter argentinsko) tudi povsem samostojno »Planinsko družino Benečije« (njihov naslov: 1-33049 San Pietro al Natisone/Špeter – Oculis/Nokula 7). Posebno bogata je njihova izletniška dejavnost. Za letos so pripravili program zli izleti, od Kolovrata, Matajurja in Breškega Jalovca, pa Montaža, do Golice, Razorja. Triglavskih jezer, Škrlatice in Ojstrice v Sloveniji ter Sonblika v Avstriji.
(F. S.)
Srbečica v Kužlju
Klemen Brenk (AO Rašica) in Miha Marenče (AO Kranj) sta v Kuželjski steni preplezala novo smer Srbečica (VI-/V, 100 m). Ponavljalcem priporočata, naj za urejanje varovanja s seboj vzamejo nekaj metuljev.
(M. P.)
Porast članstva zaradi stene
Danski alpinistični klub, ki je imel pred 15 leti, ko mu je še predsedoval Dolfi Rotovnik (eden od ustanoviteljev, sedaj pa častni član, je po starših našega rodu, toda vso mladost je preživel v Zagrebu, kjer je tudi postal alpinist, potem pa se je preselil na Dansko) 600-700 članov, jih ima sedaj že preko 1200. To (za tamkajšnje razmere) izjemno povečanje je rezultat nove ponudbe – umetne stene v Kopenhagnu, ki je največji tovrstni športni objekt na Danskem, kjer ima sicer skoraj vsaki večji kraj že svojo! (Rezultat tega je tudi težnja po ustanovitvi Plezalne zveze, ki bi povezovala vse klube, ki goje dvoransko plezanje in bi bila ločena od Dansk Bjergkluba.)
Za pridobitev dovoljenja za plezanje na največji umetni danski steni (stala je 70.000 DEM) je obvezna članarina, ki znaša letno nekako 100 DEM, pa še »uporabnina« 75 DEM letno. Pravijo pa, da to ni posebno veliko, ker so plačila v večini drugih športnih klubov še mnogo višja (v golf klubu npr. 100 DEM mesečno).
(F. S.)
50 letČopovega stebra
Letos mineva 50 let od prvega vzpona po srednjem razu triglavskega stebra. Joža Čop in Pavla Jesih sta se 26. junija 1945 namenila Steno preplezati kjerkoli. Na začetku sta pohajkovala v Zimmer-Jahnovi smeri, zavila po Zlatorogovih stezah v srednji steber in pogledala v Črni graben, pa do Gorenjskega stolpiča. Vedela sta, da je samo še srednji raz Triglavskega stebra nedolžen in odločila sta se, da vsaj pogledata spodnji del te poslednje skrivnosti Triglavske stene. Plezalca se nista mogla upreti vabečim skalnim skladom in »izlet« se je sprevrgel v dramatičen boj s steno. Pet dni ekstremnega plezanja na meji človeških zmogljivosti se je končalo z reševanjem popolnoma izčrpane Pavle, Joža je izplezal sam in po štirih neprespanih nočeh sestopil v dolino ter vodil reševalno akcijo. Smer se tako po pravici imenuje po Jožu Čopu, alpinistu, ki je kljub več kot petim križem na ramenih, s takratno skromno opremo uspel preplezati srednji raz triglavskega stebra.
V počastitev 50. letnice tega dejanja bo v soboto, 24. junija ob 15 uri, pri Aljaževem domu v Vratih spominska slovesnost, ki jo pripravljata Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Jesenice.
(N. R.)
Slovenski bivak argentinskega SPD
CAPILLA – Čeprav bo slovesna otvoritev šele februarja prihodnje leto, ob 45-letnici argentinskega Slovenskega planinskega društva, je Slovenski bivak pod Capillo že dograjen in usposobljen za uporabo. Cerro Capilla (2167 m, na fotografiji desno zadaj) je vrh, ki se dobro vidi iz argentinskega turističnega mesta Bariloche, pomemben pa je tudi za slovensko planinstvo. Na izletu na to goro februarja 1951 se je namreč porodila ideja, da organizirajo slovensko planinsko društvo v Argentini. Leto kasneje so Slovenci iz Bariločna gori postavili železen križ. Toda bil je slabo načrtovan in se je vztrajno podiral, dokler 1962 niso postavili novo znamenje, kise danes stoji. V osemdesetih letih so se nekateri starejši člani SPD lotili izsekavanja steze na Capillo. Ko jim je še gozdni požar pomagal, so dosegli notranjo krnico Capille in sklenili tam gori postaviti bivak. Kočo je izdelal v mestu s pomočjo mladih stari mojster Jožko Simčič, ki je pripravil tudi drugi križ za vrh. Potem so kočo sistematično razstavili in v letih 1993/4 so vojaški helikopterji znosili ves material v dolino pod Capillo. Ob tem pa so mladi pod vodstvom Dinka Bertonclja dve poletji sestavljali ogrodje, postavljali streho.
(F. S.)