Turistični alpinizem, kam greš?
Na najvišji gori sveta, tam kjer Slovencev ni, tam, kjer Bartek smuča mimo vrste, se v snežni gazi vije kolona. Rustamu je uspel neverjeten dvig. Kristin bi rada opravila »tris«. Lepo je od daleč bežno pogledati vse to.
Na lokalni znamenitosti, kjer dež v sneg vsako leto izdolbe luknjo, kolona.
Na družbenih omrežjih – kolona všečkov, kolona sponzorjev, kolona samopotrjevanja.
Reinhold Messner spet razpravlja z otroki, tokrat na daljavo, o tem, kaj jim je še ostalo (skupnega?).
Le v stenah ni več prave gneče. Tam, kjer ni signala, ni niti vrste.
Vrhovi so postali prizorišča, ne cilji.
Taborišča so hoteli, ledeniki parkirišča, šotori blagovne znamke.
Vse je pripravljeno za vzpon, le vprašanje je, kam se vzpenjamo.
Ko se v Himalaji kolona premika kot procesija, v Alpah pa se ob koncih tedna zgoščajo vrste pod feratami in »novimi« naravnimi znamenitostmi (v M. škafu snežno plezajo drug za drugim), se zdi, da je alpinizem postal turizem z višinsko razliko. A v (pravih) stenah, tam, kjer ni poti, ni niti množice. Tam se še vedno pleza tiho, brez publike, brez sponzorskih zastavic. Tam se še vedno dogaja tisto, kar je Reinhold nekoč imenoval »notranji vzpon«.
NOVOSTI OD TAM
Eiger – sedmi poskus v smeri Memoriam
Thomas Huber, Stephan Siegrist in Jonas Schild znova ustavili vzpon v severni steni
Po osmih letih vztrajanja pri projektu Memoriam v severni steni Eigerja je Thomas Huber konec aprila 2026 doživel še en preizkus potrpežljivosti. Skupaj s Stephanom Siegristom in Jonasom Schildom so 22. aprila vstopili v steno, kjer je ekipa šest dni poskušala splezati nadaljevanje zahtevne linije, posvečene preminulim prijateljem in alpinistom – Ueliju Stecku, Hansjörgu Auerju, Davidu Lami, Deanu Potterju in Lauri Dahlmeier.
Sprva so bile razmere obetavne, vreme stabilno, a že prvi dan so se pojavila vprašanja: ali bodo razmere višje v steni zdržale, ali bo okno dovolj dolgo? Huber je kasneje zapisal, da ni bilo jasnih opozoril, temveč »množica majhnih vprašajev«, ki so postopoma prevladali nad željo po nadaljevanju.
Po dveh uspešno splezanih raztežajih se je ekipa odločila za umikanje – odločitev med razumom in hrepenenjem, kot jo je Huber opisal v svojem zapisu. »Morda je bilo to edino Memoriam okno te sezone,« je zapisal, »a prav ta negotovost je bistvo alpinizma: sprejemati odločitve, čeprav nikoli ne veš vsega.«
Kljub sedmemu neuspelemu poskusu od leta 2018 Huber poudarja, da projekta ne bodo opustili: »Te linije se ne moremo upreti. Vsak korak nazaj je v resnici korak naprej proti vrhu.«
Smer Memoriam ostaja ena najtežjih nepopolnih zgodb v sodobnem alpinizmu – linija, ki združuje tehnično zahtevnost, spomin in človeško vztrajnost v preizkusu s steno in goro …
Lanskoletna nova smer v Dolomitih – Abbronzatissima na Monte Fop
V dolinski steni Monte Fop v Val Franzedaz (Dolomiti) sta Federico Dell’Antone in Thomas Gianola v juniju 2025 splezala novo smer z imenom Abbronzatissima – tehnično, elegantno in značilno po plezanju, kjer štejejo ravnotežje, natančnost in mirna glava bolj kot surova moč. Po značaju spominja bolj na Rätikon kot na klasične Dolomite.
Ideja za vzpon se je porodila, ko je Gianola lani ponovil Dell’Antonejevo in Dagajevo smer Arcoboan ter opazil levo od nje ščit iz izjemno kompaktnih plošč. Sredi junija sta se z e‑kolesi odpravila v dolino Franzedaz, dostop pa je bil tako enostaven, da je Gianola do vstopa v steno prišel kar v sandalih.
Zaradi značaja skale – zelo kompaktnega apnenca, manj preperelega kot na južni strani Marmolade – sta se odločila za sistematično uporabo svedrovcev. Skala je ponujala izjemno tehnično plezanje, brez možnosti za klasično varovanje.
Prvi dan sta uspela splezati začetni raztežaj in dva tehnična raztežaja po ploščah. Četrti raztežaj je Fede začel, a jima je zmanjkalo svedrovcev – in moči – zato sta se umaknila.
Teden dni pozneje sta se vrnila v rekordni vročini, ko je bila meja zmrzovanja pri 5200 metrih. Gianola je sprva predlagal severozahodno steno Civette, a je Dell’Antone vztrajal: »Pojdiva dokončat smer! Malo sonca nama bo koristilo – malo se bova porjavila!«
Vročina ju je spremljala v prvih raztežajih, nato pa je veter prinesel nekaj oblakov. Dell’Antone je dokončal četrti raztežaj, Gianola pa petega, kjer sta dolgo iskala prehod čez majhen previs. Izbrana linija se je izkazala za skromno z oprimki, a po nekaj padcih je Gianola smer uspešno zaključil.
Nekaj tednov pozneje sta se s Silvio Loreggian in Luca Ducolijem vrnila, da bi smer prosto ponovili. Gianola je bil utrujen po dnevu na Marmoladi, a ga je Dell’Antone spodbudil, da je rešil boulder v zadnjem raztežaju. In res – ob koncu sta bila oba porjavela, kot napoveduje ime smeri: Abbronzatissima.
Monte Fop, Val Franzedaz (Dolomiti)
Avtorja: Federico Dell’Antone, Thomas Gianola
Prva prosta ponovitev: F. Dell’Antone, T. Gianola, S. Loreggian, L. Ducoli
Čas vzpona: junij 2025
Značaj: tehnično plezanje po kompaktnih ploščah, »slog Rätikona«
Varovanje: svedrovci
Skala: zelo kompaktni apnenec
MAJSKO SMUČANJE
Hochgall (Monte Collalto) – dve izjemni liniji v severozahodni steni
Rea Kolbl, Andraž in Bor – 18.–19. maj
Ekipa treh se je po pregledu kamer, kart in napovedi odločila za severno stran vzhodnega grebena Hochgalla, kjer je pred sneženjem ostalo lepo zalitih več grap. Zaradi ledeniškega pristopa in prvega res sončnega dne po sneženju so iz Ljubljane krenili že v soboto zgodaj zjutraj.
Do 2000 m je šlo v supergah, nato na smuči. Prečka proti Hochgallu je bila daljša in bolj razgibana od pričakovanj.
Pod ledenikom je bila stena v oblakih, a vidljivost dovolj dobra za varno napredovanje. Ledeniške razpoke velike in številne, zato so celoten pristop opravili navezani.
Razmere odlične: na 3000 m ~50 cm novega snega, brez znakov nestabilnosti, ECT negativen, našli so 10–15 cm plast babjega pšena na ~130 cm, ki pa ni reagirala na obremenitev.
Smučanje do mesta pod ledenikom je bilo vrhunsko; tam so postavili bivak.
Nedelja – vzpon po desni SZ grapi
Štart ob 3:30. Po včerajšnji špuri je napredovanje hitro, mraz pa konkreten. Izbrali so skrajno desno, popolnoma zalito linijo.
Vstop je bil naporen (udiralo se je do popka), višje pa 30 cm pršiča na trdi, a ne poledeneli podlagi.
Na greben so izstopili ob 7:00, opasti so bile majhne in stabilne.
Spust: prvih 50 m previdno zaradi skal, nato pa sanjski pršič, ravno prav uležen, sluff počasen. Do 2500 m so smučali po ledeniku v razmerah, ki jih je ekipa označila kot »noro dobre«.
Druga linija – »Rojstnodnevna SZ grapa«
Medtem ko sta Andraž in Bor ponovila ledeniški spust, je Rea prečila v drugo, širšo in prav tako zalito linijo (zelena na skici).
Vstop spet zahteven, višje pa še boljši pršič, povsem enakomeren in stabilen. Zaključila je na ~3300 m, 30 m pod vrhom, kjer je teren postal preveč skalnat.
Drugi spust: hitrejši, širši zavoji, sluff še vedno počasen.
Tretja (in četrta) runda
Ker je bil sneg še vedno suh, so se odločili za še eno – zadnjo – vožnjo.
Do 2450 m odlične razmere, nižje previdno do koče Kasseler Hütte / Rifugio Roma, nato peš do avta.
Ob 14. uri je bil sneg na 2500 m že precej moker, a plazenje minimalno.
Ekipa je v dveh dneh opravila dva vzpona in skupno deset spustov v izjemnih razmerah.
Obe liniji v SZ steni Hochgalla sta bili popolnoma zaliti, stabilne in smučarsko vrhunske — redka kombinacija za tako velik in razgiban ledeniški teren.
S Špika
Samo Virant…
UMETNOST RISANJA SMERI
The Nose, Dawn Wall, in Freerider
Jeremy Ashcroft, neprekosljivi ustvarjalec in risalec črt v stenah, …
Tulove grede
NOVOSTI OD TOD
Planjava – Tužni česen (VI+/III–IV, 300 m, 4 ure): verjetno nova smer v JV steni
V soboto, 9. maja 2026, sta Jure Česnik in Barbara Viltužnik izkoristila kratko okno stabilnega vremena in se odpravila plezat v JV steno Planjave, kjer sta namesto načrtovane smeri Jing-jang po naključju našla povsem nov prehod. Ker sta se izognila tudi linijama Levi žleb in Mračicina smer, je nastala verjetno prvenstvena smer, ki sta jo poimenovala Tužni česen.
Smer na skrajnem delu JV stene, ki se nad potjo in prvim skokom (od)vije po platah, izogne rušju in na koncu preide v pokončni del, ponuja približno 300 metrov plezarije, najtežji del pa ocenjujeta na VI+, pri čemer poudarjata, da je težavnost močno odvisna od višine plezalca, saj so na najtežjem delu oprimki redki in razporejeni daleč narazen. V ključnem delu sta ostala dva klina, glavni raztežaj pa je kompakten in dobro varovan s frendi, klini in zatiči.
Avtorja dodajata, da bosta vesela povratnih informacij ponavljalcev — če je kdo v širši skupnosti to linijo že plezal, naj sporoči.
Opis smeri
Vstop je na zgornjem levem robu melišča nad izrazitim desnim ovinkom poti na Srebrno sedlo. Smer se začne po lažjih ploščah v rahlem desnem loku do manjših previsov, ki jih obidemo po levi. Sledi prehod skozi ruševje do travnate izravnave, nato levo in ostro desno, kjer se odpre pogled na zgornji del stene.
Nadaljevanje vodi naravnost čez travnate plošče do krušljivega previsa (stik z Mračicino smerjo), nato levo v strme kompaktne plošče do police pod previsi. Prehod na polico je ključ smeri (VI+). Od tam desno po polici do žleba Mračicine smeri, nato naravnost navzgor do ruševja (sidrišče na dva klina). Zaključek poteka proti desni čez krajše skoke in trave na rob stene.
Priporočena oprema: set metuljev, klini, zatiči.
DOMAČI PABERKI
Jan Slapšak in Jaka Žitnik sta se tiste lepe nedelje, ki je prišla na 2. maj lotila jugovzhodne stene Planjave. Izbrala sta si smer Modri Lišaj, ki sta jo preplezal Tomaž Humar in Robi Poličnik leta 1993. Kt pišeta Jan in Jaka, ima zadeva izrazit športno plezalni značaj, saj ne išče vedno najlažjih prehodov. Zaradi tega in pomankanja železja v smeri je tudi orientacija malo začinjena. Modri lišaj spodaj poteka levo od Spominske smeri Štefanu Kukovcu, na koncu pa desno od nje po poči desno ob veliki kaminasti grapi. Začne se po lahkem svetu v vpadnici zajede levo od Kukovčeve, v tretjem raztežaju pa se zajede ogne in gre po plošči desno od nje, ker v zajedi ni bilo mogoče zabijati klinov (V—VI). Dalje je svet nekoliko lažji (od III do VI—), potem pa sta zavila v monolitno steno desno od zgornjega kamina in plezala po poči, ki se konča s krušljivo odpočeno lusko; raztežaj je predvsem psihično naporen, posamezna mesta v njem pa sta ocenila VI+ VI— in VI. Zadnji raztezaj preči Sobotno in izstopi desno od Kukovčeve.
Špela Kešnar je v aprilu in začetku maja opravila tri lepe spomladanske vzpone v domačih stenah.
Smer Marije Pomočnice (Kogel, 12. april) – Po lanskem neuspelem poskusu zaradi polomljenega klina in predolgega poleta se je v smer vrnila z Vidomin jo preplezala prosto. Po prečnici sta zavila v Tržiško varianto, nato pa se zaradi mokrih kaminov vrnila v originalno linijo. Pred detajlom sta pustila dva nova klina.
Zajeda usmiljenja (Vežica, 27. april) – Dva tedna pozneje sta plezala v Vežici. Detajl smeri je streha v prvem raztežaju, ki je tudi najlepši del smeri. Sledita dva lažja, nekoliko krušljiva raztežaja, nato pa značilna zajeda, ki pa ju ni navdušila. Oba sta smer preplezala prosto. Spustila sta se po prvem stojišču Akademske; priporočljiv je set metuljev.
Živela klasika (Rušica, 1. maj) – Za prvi maj sta se odpravila v Rušico in preplezala Živela klasika, lepo smer v dobri skali. Detajl je dobro opremljen previs (VII), v lažjih delih je varovanja manj. Po smeri sledi nekoliko zoprn prehod čez borovce do smeri za spuste.
Po plezanju sta se iz Martuljka odpeljala še pod Grossglockner, kjer sta pred izpiti vadila ledeniško tehniko.
Marko Volk in Klavdija Potočnik …
Zimski alpinistični tabor Vršič 2026 (poročilo)
Vršič, 27. februar –1. marec 2026
Vodja tabora: Gašper Ravnjak (AO PD Črnuče) in Martina Jakopič (AO PD Radovljica)
Zadnji februarski vikend je na Vršiču potekal zimski alpinistični tabor KA PZS. Kljub slabšim razmeram so udeleženci ohranili visoko motivacijo in izkoristili vse, kar je vreme dopuščalo.
Največ navez se je odpravilo proti Triglavski severni steni, kjer sta dve navezi uspešno preplezali Slovensko smer. 750-metrska klasika je bila tudi pozimi zahteven zalogaj, a sta navezi vzpon opravili suvereno in sestop popestrili s smučanjem za Cmirom.
V steni Nad Šitom Glave sta Rok Janežič in Jernej Štukelj izkoristila kopne razmere ter preplezala Violinca (VI+, 120 m) – tehnično najzahtevnejši vzpon tabora.
Več navez je poskusilo v zahtevnejših ciljih, a so jih razmere prisilile k obratu:
– Gašper Ravnjak in Tadej Bolta v Pastirju Jozlu,
– Špela Kešnar in Vid Felicijan v Parižanki,
– Doroteja Bergant in Jaka Pagon v Kugyjevi smeri v Razorju.
Čeprav neuspešni, so bili poskusi pomemben del izkušnje.
Nedelja je prinesla manj plezalnih vzponov. Ena naveza je poskusila na grebenu Kurji vrh–Rušica, druga v Kugyjevi smeri na Škrlatici. Poskus v Slovenski smeri se je končal že na parkirišču zaradi zvina gležnja, ki je obe navezi obrnil še pred vstopom v steno.
Ker razmere niso bile idealne, so se nekateri odločili za turno smučanje:
– spust od prvega skoka v Sneguljčici,
– smučanje z Nad Šitom Glave,
– klasičen spust z Velike Mojstrovke v Drevesnico.
USPOSABLJANJA in SREČANJA
Izpiti za mlajše pripravnike (letni del)
Izpiti članov AK Rinka so potekali v lokalnem plezalnem vrtcu Mačkin kot, kjer imajo urejen poligon za izvajanje vsem potrebnih manevrov. Tečajniki so pokazali znanje, ki so ga nabirali skozi vaje in predavanja preko pomladi. Veselijo se prihajajočega tabora v Paklenici …
Prvi koraki v svet vertikale, prvi klini, …
AŠ AO Kamnik 2026 – Vaja pod Trato
Datum: 17. maj 2026 Lokacija: pod Trato, nad Kamnikom (v smeri proti Kokrškemu sedlu)
Organizator: Alpinistična šola AO Kamnik
Avtor poročila: Irinej Slapal
Cilj vaje: Praktično usposabljanje tečajnikov v: postavljanju sidrišč na kline, plezanju v navezi (»raztežaj-raztečaj«), spustu po vrvi, nameščanju premičnih varoval (metulji, zatiči).
Potek dneva: Zbor pred Domom kulture Kamnik, odhod z osebnimi vozili proti Kokrškemu sedlu.
Ob prihodu pod Trato opazovanje kozorogov in gamsov na skalnatem pobočju.
Otvoritev vaje: demonstracija sidrišča na kline (vodja Marjan) z razlago tipov klinov in praktičnimi primeri.
Samostojno delo tečajnikov: vsak je imel po 5 klinov (2 profilna, 2 prečna, 1 diagonalni), iskanje primernih razpok, zabijanje in izbijanje klinov, postavljanje vsaj treh zanesljivih sidrišč.
Plezanje v navezah: izmenično plezanje po platah, zabijanje klinov, nadzor inštruktorjev na stojiščih, sprotni komentarji in nasveti.
Zaključek vaje: spust po vrvi, prostovoljno preizkušanje premičnih varoval.
Analiza in povratne informacije – povzetek inštruktorskih opažanj: potrebno bo še veliko vaje, napredek je dober, pristop pozitiven.
2. mednarodni letni alpinistični tabor – Klemenča jama 2026
Komisija za alpinizem PZS in Janko Oprešnik – Zumba organizirata 2. mednarodni letni alpinistični tabor, ki bo potekal od 10. do 13. julija 2026 na Klemenči jami v Logarski dolini.
Tabor je namenjen alpinistom in starejšim pripravnikom, glavni cilj pa bo plezanje skalnih smeri v stenah Uta, Krofičke, Ojstrice, Škarij in Rjavčkega vrha. Poleg plezanja je poudarek tudi na sodelovanju, izmenjavi izkušenj in spoznavanju dela tujih alpinistov. Plezalni cilji bodo izbrani glede na razmere, udeležba pa je pričakovana od začetka do konca tabora.
Prijave potekajo izključno preko e-pošte na alpinizem@pzs.si (geslo: 2. Mednarodni tabor Klemenča jama 2026) do 10. junija 2026.
Prijavnica mora biti: v PDF formatu, v enem dokumentu, poimenovana: priimek ime.
Pogoji in izbor: obvezno članstvo/zavarovanje A pri PZS za leto 2026, obvezna registracija za leto 2026, število mest: 14, izbor na podlagi 15 najboljših letnih vzponov v obdobju 2023–2026 (komisija si pridržuje pravico do lastne izbire).
KA PZS slovenskim udeležencem krije nastanitev, zajtrk, večerjo in zaključni piknik.
Kontakt: Janko Oprešnik – Zumba, 041 787 914, alpinizem@pzs.si
1. mednarodni ženski alpinistični tabor – Kojšov, Slovaška (RHM)
5.–12. september 2026
Komisija za alpinizem PZS v sodelovanju z organizatorko Jasno Pečjak razpisuje 1. mednarodni ženski alpinistični tabor RHM, ki bo potekal od 5. do 12. septembra 2026 v Kojšovu na Slovaškem. Plezalo se bo predvidoma v Zádielski tiesňavi in Dreveníku.
Tabor je namenjen vsem generacijam slovenskih alpinistk ter starejšim pripravnicam (ki plezajo izključno z alpinistko). Glavni poudarki tabora so plezanje, druženje, izmenjava izkušenj ter prenos znanja na mlajše. Naveze bodo mednarodno mešane, da se udeleženke bolje spoznajo.
Prijave potekajo izključno preko e-pošte: alpinizem@pzs.si
(geslo: RHM 2026) do nedelje, 14. junija 2026.
Prijavnica mora biti: v PDF formatu, v enem dokumentu, poimenovana: priimek ime.
Pogoji udeležbe: članstvo/zavarovanje A pri PZS za leto 2026, registracija za leto 2026, urejeno zavarovanje za tujino in EU zdravstvena kartica, zahtevana suverenost v smereh ocene V, izbor v primeru večjega števila prijav na osnovi 10 kopnih skalnih vzponov.
KA PZS bo udeleženkam krila del stroškov tabora. Podrobnosti sledijo po izboru.
Kontakt: Jasna Pečjak – 031 764 228
Matjaž Šerkezi – alpinizem@pzs.si
Kratka zgodovina RHM
Mednarodno združenje alpinistk RHM (Rendez Vous Hautes Montagnes) je leta 1968 ustanovila baronica Felicitas von Reznicek, podpredsednica pa je postala Slovenka Nadja Fajdiga. RHM je povezoval plezalke iz vse Evrope in omogočal tudi plezalkam iz vzhodnega bloka dostop do evropskih gora.
Slovenke so vlogo gostiteljic prevzele večkrat: 1971 (Kranjska Gora), 1987 (Paklenica), 1994 (Bohinj), 2002 (Komna, Kredarica) in 2022 (Gozd Martuljek), kjer se je zbralo 74 udeleženk iz 12 držav.
PLEZALNE ZADR(E)GE
Reševanje iz ledeniške razpoke
ID
