Uspešen seminar na Vršiču
Komisija za alpinizem ima registriranih že 117 inštruktorjev
V Erjavčevi koči na Vršiču je bil pred dnevi seminar za inštruktorje alpinizma združen z izpiti. Udeležilo se ga je 16 kandidatov, dva med njimi celo iz Črne gore. Pri vodenju seminarja in v komisiji pa je poleg Zvoneta Korenčana, Vinka Mlinarja (vodja seminarja) in Toneta Sazonova sodeloval tudi predstavnik KA BiH Rašid Mulahusič, pri demonstracijah pa Zvone Korenjak s svojim lavinskim psom. Vsi tečajniki so prvi del izpitov opravili.
Kljub temu, da vreme ni bilo najboljše, je seminar lepo uspel, predvsem po zaslugi dobre priprave (vsi udeleženci so morali pripraviti po eno temo za predavanje) in sistematičnega dela. Splošna ocena je, da je strokovno delo na visoki ravni, način podajanja snovi pa še ni povsem izdelan. Večjo skrb bo potrebno posvetiti torej metodiki, saj sama izmenjava izkušenj ne zadostuje.
Tečajniki so potrdili potrebo, da bi morali vsako leto ob registraciji imeti tudi zdravniški pregled, kondicijski test in preizkus strokovnega znanja. Nujno bo izpeljati že staro zahtevo, da so vsi inštruktorji tudi sodelavci GRS, več pa bo potrebno napraviti tudi pri uvajanju novosti iz alpinistične tehnike.
Na izpopolnjevanje v Francijo?
Komisija za alpinizem PZS razpisuje v okviru izmenjav s francosko planinsko organizacijo CAF udeležbo dvočlanske naveze v tečaju za ekstremno plezanje, ki bo od 5. do 18. julija letos v alpskem centru Berarde na področju Les Ecrins. Organizatorji bodo plačali stroške bivanja in izpopolnjevanja, KA pa del prevoznih stroškov.
Zaradi izredno kratkega roka prijave (5. junij) KA tokrat ne bo razposlala razpisa na AO. Kandidati se morajo prijaviti prek matičnih AO in prijavi priložiti osebni list (osebne podatke), pregled opravljenih tur in opisati dosedanje vzgojno delo, navesti pa je seveda potrebno tudi jezik, ki ga obvladajo.
Smer Tine Jakofčič v Koglu
Najnovejša smer v Koglu, ki sta jo preplezala Drobnič in Kozjek aprila letos in jo posvetila Tini Jakofčič, ima že vsaj eno ponovitev. V soboto 9. t. m. sta jo preplezala Mitja Kanellopulos in Igor Krevelj (oba Matica) v približno desetih urah. Ugotovila sta, da so svedrovci premera 8 mm in da je smer lepa in težja, kot je bila objavljena ocena (A2e, V+/IV-V, 250 m, 10 h). Dan za tem sta ponovila še Virensovo smer.
Veleslalom na Raduhi
Alpinistični odsek Črna na Koroškem je tudi letos priredila tradicionalni majski veleslalom za alpiniste in planince na Raduhi. Udeležilo se ga je več kot 80 smučarjev, pokal AO pa so ponovno osvojili alpinisti z Jezerskega.
Med alpinistkami je bila najhitrejša Irma Karničar (AO Jezersko), med alpinisti pa Rado Markič (AO Jezersko) pred Francem Rabičem (Mojstrana) in tovarišem iz odseka Luko Karničarjem. Med ekipami pa so se za Jezerjani uvrstili AO Mojstrana, AO Ravne, AO Mežica, AO Črna in postaja GRS iz Prevalj.
Med najmlajšimi planinkami (do 15 let) je zmagala domačinka Katjuša Pušnik, med najmlajšimi planinci pa Matjaž Pečovnik, prav tako član PD Črna. Med članicami PD starimi od 15-35 let je bila najhitrejša Nataša Potočnik (PD Fecro), med planinci iste starostne kategorije pa Anton Kranjc iz PD Prevalje. Planici so tekmovali še v kategoriji nad 35 let. Najhitrejši je bil Franc Plesec (Mežica) ekipno pa so se najbolje odrezali člani PD Črna, pred PD Fecro iz Slovenj Gradca in PD Prevalje.
Mednarodno srečanje mladih plezalcev
Mladinska komisija UIAA je obvestila vse članice, da bo letošnje srečanje mladih plezalcev od 30. avgusta do 5. septembra v švicarskem planinskem centru Furke (Andermatt). V načrtu imajo plezanje (IV in V) v granitu, kombinirane visokogorske ture in srečanja ter pogovore o vzgoji ter izobraževanju mladih. Prav zato je tudi pogoj, da sta kandidata tudi mladinska vodnika s tovrstnimi izkušnjami. Kotizacijo (120 Šfr) in potne stroške plačata udeleženca oziroma matični organizaciji. Prijave je potrebno poslati najkasneje do 10. junija (na posebnem formularju) Planinski zvezi Slovenije.
Korošci v Paklenici
Rok Kolar je sporočil, da so koroški alpinisti med prvomajskim srečanjem alpinistov v Paklenici opravili 148 vzponov. Pomembnejše ponovitve: Klin, Jenjava, Ljubljanska, Funkcija, Mosoraška, Union itd.
V Koglu, Vežici in Vršičih
V sredo 20. t. m. je v Koglu doživela prvo (znano) ponovitev še ena smer. Lidija Painkiher (Akademski AO) in Matjaž Ivnik (Tržič) sta preplezala smer, ki jo je lani plezal Rok Kovač. Spodnji del z Janezom Skokom, dokončala pa sta jo s Painkiherjevo (vsi Akademski AO).
Tomo Česen in Klemen Kobal (oba AO Kranj) sta 16. t. m. ponovila Kamniško smer v Koglu. Imela sta slabe razmere, skala je bila mokra, nad gredino pa ju je ovirala še megla. Ta dan sta člana AO Rašica Silvo Novak in Stane Silan ponovila smer Geršak-Grčar v Vežici, dan kasneje pa še Kamniško v Vršičih.
Že aprila v Mali Rinki
O alpinistih celjskega AO že nekaj časa nismo imeli poročil. Pa ne da bi bili neaktivni, le oglašali se niso. Pa so že aprila plezali Igličevo smer v Mali Rinki, Čanžek in Verdnik sta ponovila Direktno v Mrzli gori itd. Srečanja v Paklenici se je udeležilo kar 26 članov AO, ki so opravili 166 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Ponovili so Jenjavo, Fanikino, Albatros, Velebitaško, Raz Klina, Klin, Forma vivo, Raz za kladivce, Raz za veliko kladivo, Tržiško itd. 9. t. m. sta navezi Čanžek-Šahova in Golob-Verdnik ponovili redko plezani Avrikelj v Mrzli gori. 17. t. m. so Cankar, Golob in Povše preplezali Jesensko smer v tej gori, sestopili pa po Zahodni grapi, Čanžek in Verdnik pa Ipsilon in sestopila po Dühlovem žlebu. Tudi alpinistična šola, ki traja že od oktobra, udeležuje pa se je 12 tečajnikov, poteka po načrtu. Sedaj redno trenirajo v plezalnem vrtcu v Tremerjah.
150 tur AO Radovljica
Na februarskem občnem zboru so člani AO Radovljica izvolili novega načelnika – Mirka Pogačarja. Kmalu zatem so pričeli z alpinistično šolo, ki jo obiskuje 13 tečajnikov. Imeli so šest teoretičnih predavanj, ki so jih popestrili s predvajanjem diapozitivov, konec marca pa so začeli tudi z vajami v plezalnem vrtcu na Rodinah. Imeli pa so tudi že skupne ture in do konca zimske sezone so opravili kar 150 tur, bili pa so tudi na obeh smučarskih tekmovanjih za prvenstvo slovenskih alpinistov. Aprila so obiskali steno nad Ospom, kjer so ponovili Staro smer, Gobo in Medota, v odličnih razmerah pa so ponovili Hudičev žleb.
Člani AO Radovljica so bili tudi na prvomajskem srečanju jugoslovanskih alpinistov v Paklenici. Enajst članov je opravilo 125 vzponov, ponovili so Jenjavo smer, Velebitaško, Klin, Ljubljansko, Formo vivo, kombinacijo Funkcije in Kače. Raz za kladivce in druge.
Štirje novi v AS Željezničar
Člani sarajevske AS Željezničar so lani opravili 186 tur, toda od skupna 32 članov je bilo aktivnih le devet. Pet članov je sodelovalo v nadaljevalni AŠ in jo tudi uspešno končalo, štirje pa so dobili naziv alpinist. Ker pa so praktično edina aktivna sekcija PD, so se morali posvetiti tudi drugim področjem. Sodelovali so na 66 izletih, ki se jih je udeležilo prek 230 ljubiteljev gora, bili so na Igmanskem in Šestoaprilskem pohodu, udarniško so delali na Romaniji, kjer so tudi dežurali v času obiskov itd. Zanimivo je, da so za vso to aktivnost dobili le 3.130 din (2.000 din od TKS).
Člani AS Željezničar so sodelovali tudi na letošnjem srečanju v Paklenici. Sedem članov je opravilo 23 vzponov, med katerimi so tudi ponovitve Klina, Velebitaške, Karabore, Šaleške itd.
Viseči ledenik Grossglocknerja
Ekstremni smučarski spusti kot da so zadnji leti nekoliko manj v modi ali pa zanje ne zvemo. Tako smo šele sedaj zvedeli, da sta Štefan Gantar in Matej Kranjc 12. aprila presmučala viseči ledenik pod Grossglocknerjem (50/30 st., 1000 m), levo od normalne poti na vrh. Pallavicinijev žleb v katerega sta bila pravzaprav namenjena je v zgornjem delu kazal zaplate vodnega ledu. Matjaž Dolenc in Klemen Kobal (vsi AO Kranj) sta istega dne smučala po snežni vesini z Johanisberga.
Zmaga Bolgarov v Bernini
V začetku maja je bil v Bernini tradicionalni smučarski rally, ki se ga je udeležilo 52 ekip iz Italije, Avstrije, Švice, ZRN in Bolgarije. Tekmovanje je bilo izredno naporno zaradi višine med 2800 in 3511 m. Zmagala pa je ena izmed treh bolgarskih vojaških ekip v postavi R. Markov – E. Čakrov.
Everest s severa »razprodan« do 1985
Odkar je Kitajska »odprla« Tibet, je med alpinisti vedno večje zanimanje za vzpone na Everest po severni smeri. Kljub precej višjim stroškom kot v Nepalu so vse sezone do jeseni leta 1985 že oddane. Izreden je tudi interes za druge predele. Za Šiša Pangmo je kar 80 kandidatov, veliko zanimanje pa je tudi za Minja Kongo, najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, Mustag Ato in druge sedemtisočake.
Franci Savenc
Sedem alpinistov na Grenland
Grenlandske gore sicer niso tako visoke kot v Himalaji, ker pa se začenjajo praktično na nadmorski višini nič, so njihove stene relativno zelo visoke. Obiskala jih je že vrsta znanih alpinistov, tudi že tri jugoslovanske odprave, vendar so še predeli, ki so skoraj popolna neznanka V te gore bo odšla tudi domžalska odprava pod vodstvom Staneta Klemenca, v moštvu pa so Marko Grad, Janko Kos, brata Borut in Matjaž Veselko, (vsi AO Domžale) ter Miro Štebe in Franc Vrankar (člana AO Mengeš). Pokroviteljstvo je prevzela telesno kulturna skupnost Domžale, finančno pa so odpravo podprla številna podjetja. Še zlasti so se izkazali znani meceni alpinizma: Induplati Jarše, Metka Celje, Univerzal Domžale, Perutnina iz Zaloga in drugi. Med odpravo bodo zato seveda njihove izdelke sistematično testirali, kar bo še zlasti pomembno za puhasto opremo celjske Metke, ki bo kmalu v zadostnih količinah na voljo tudi domačim planincem.
Odprava »Grenland 81« bo odšla na pot v četrtek 28. t. m. S kombijem do glavnega mesta Danske, 1. junija pa z letalom na vzhodno obalo Grenlandije v Sondre Stromfjord.
Miro Štebe
Javnost je bila sproti obveščena o odpravi
Radijski signali iz tabora pod Lotsejem so bili v Ljubljani zelo šibki, a še razumljivi
Prizadevanja naše himalajske odprave »Lotse«, da bi osvojila četrti najvišji vrh na svetu, 8.511 m visoki Lotse po južni steni, so vzbudila veliko zanimanja med planinsko pa tudi širšo javnostjo. O dejanjih naših alpinistov v steni je bila javnost sproti obveščena, k čemur je veliko prispeval radioamater Franc Bogataj, ki mu je predsednik PZS inž. Tomaž Banovec kmalu nato, ko je sprejel zadnjo novico izpod Lotseja izročil spominsko plaketo PZS.
Predsednik PZS je na srečanju planinskih delavcev in zastopnikov sredstev javnega obveščanja poudaril, da je Franc Bogataj vskočil v pravem trenutku, tako da so ljubitelji planin in alpinizma lahko vsak dan zvedeli za novice iz zahtevne stene Lotseja.
ZVEZA Z BAZNIM TABOROM – Franc Bogataj
Tudi častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik je omenil dragocen prispevek radijskih zvez, po katerih je bilo mogoče soditi, da je bila organizacija dela na gori zelo dobra, kar je tudi rezultat izkušenj prejšnjih odprav. Kakor je dejal Miha Potočnik, je odprava sicer imela za cilj vzpon na vrh Lotseja po južni steni, vendar pa tudi naročilo, da se vrnejo plezalci domov živi in zdravi.
Radioamaterju Francu Bogataju se je zahvalil za pomoč tudi vodja odprave na Everest Tone Škarja in mu izročil svojo knjigo Everest.
Kakor je povedal Franc Bogataj, je bil radijski signal iz Himalaje v Ljubljani izredno šibek, na meji razumljivega, medtem ko so Ljubljano v baznem taboru odprave slišali dobro.
J. D.
Srečanje himalajcev v Slovenj Gradcu
Mladinska knjiga je predstavila knjigo Everest Toneta Škarje
»Naš vzpon na Mount Everest pred dvema letoma je bil doslej največji uspeh slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Zanj smo se vsi člani odprave izredno potrudili in kljub naporom, ki smo jih vložili za pristop na vrh po zelo težavni Jugoslovanski smeri, smo v zmagi doživeli tudi izjemen užitek«, je na srečanju himalajcev z obiskovalci slovenjgraške knjigarne Mladinske knjige dejal Tone Škarja.
Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane ter njena slovenjgraška knjigarna sta ob izidu knjige »Everest« Toneta Škarje v petek zvečer v Slovenj Gradcu pripravili prijetno srečanje skupine himalajcev Toneta Škarje, Staneta Belaka – Šraufa, Romana Robasa in Staneta Klemenca z ljubitelji knjige in alpinizma v tem koroškem mestecu. Pogovor je vodil urednik Mladinske knjige Nace Borštnar. Slovenjgradčani, ki so si z zanimanjem ogledali tudi okrog 200 diapozitivov o vzponu na Everest, so bili hvaležni poslušalci, preizkušenim alpinistom pa so postavili tudi vrsto vprašanj o tem uspehu in alpinizmu nasploh.
I. P.
