Mejnik 1990 za nas ni iz kamna, temveč iz zlata
Zgodovina svetovnega alpinizma pozna nekaj simboličnih letnic, pre-lomnic značilnih obdobij – Eden mejnikov je vzpon Toma Česna
LJUBLJANA – Ob vrnitvi himalajske odprave, v kateri so bili Tomo Česen, dr. Jani Kokalj in Tomaž Ravnikar, je načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja v pozdravnem nagovoru uvrstil Česnov dosežek v južni steni Lotseja med mejnike svetovnega alpinizma.
SLOVENSKA SMER – Tomo Česen je takole narisal svojo smer v južni steni Lotseja. Prvi trikotnik je prvi bivak, vrhnji drugi bivak, krog pa tretji bivak.
Zgodovina svetovnega alpinizma pozna nekaj simboličnih letnic, ki označujejo prelomne trenutke značilnih obdobij, oziroma vrhunske dosežke, ki so zaznamovali določeno razvojno stopnjo. Opažamo, da si je zgodovina, pravzaprav človekova pozornost zgodovini, izbrala za ciljne kamne svoje poti medijsko odmevne gore, stene in dogodke. Za športni alpinizem je ena takih letnic 1865, ko je bil osvojen Matterhorn — Zermattski lev, na videz nepristopna, za človeški pogled pa na daleč vidna gora. Vzpon na Matterhorn v Alpah pomeni konec osvajanja vrhov in začetek plezanja alpskih sten. To obdobje doseže vrhunec in obenem že simbolni konec leta 1938, ko so končno preplezani razvpiti »zadnji trije problemi Alp« – mogočne severne stene Matterhorna, Eigerja in Grandes Jorrases. V resnici se stvari prekrivajo, a zakaj izstopajo ti »mejniki« dob, smo že povedali – zaradi sicer resnične, a tudi medijsko poudarjene zahtevnosti, mogočnosti in pomembnosti.
Logično je, da je osvojitev Mont Everesta, z 8848 m največja gora sveta, pomenila spet nov mejnik »za vse čase«. To je bilo leta 1953, dosežena je bila absolutna višina. Nobene višje gore ni bilo več. Sicer so bili takrat skoraj še vsi drugi osemtisočaki nepreplezani, vendar se je vedno iščoča ost svetovnega alpinizma že morala ozreti za novimi izzivi.
Na vrsto so prišle himalajske stene. Zgodovina je ponovila krog iz Alp, le na mnogo višji ravni. Čas himalajskih sten je tudi naš čas. Od 1975 naprej smo nesporno v svetovnem alpinističnem vrhu, med tistimi redkimi, ki so v zadnjih dveh desetletjih potegnili nove smeri v stenah himalajskih osemtisočakov. Toda človeštvo ljubi mejnike, tudi zaradi lažjega predstavljanja zgodovine. Po naključju ali ne, preblizu smo, da bi lahko natanko ocenili, se je ideal – plezati čim težje in čim višje gore na čimbolj preprost način, tudi v Himalaji vse hitreje uveljavljal. Skoraj po verjetnostnem računu se le morata nekje srečati ti liniji – visoka gora s težko steno na eni ter človek sam na drugi strani. Če je gora že célo poldrugo desetletje razglašeni problem leta 2000, človek pa jo prepleza na idealen način, torej sam in v enem zamahu, potem je nov zgodovinski mejnik tu in sedaj, leta 1990. Dogodek bi nas moral pretresti že sam po sebi, kajti vsi prej našteti dogodki – 1865, 1938 in 1953, so bili pretres za alpinistični svet. Ker pa je gora Lotse z južno steno, in ker je alpinist, ki jo je prvi preplezal, naš Tomo Česen, je za nas mejnik 1990 iz zlata, ne iz kamna.
Bližina in veličina dogodka mi ne dovolita, da bi ga opisoval na racionalen način, evforično pa ga nočem. Le redko se v svetu vrhunskega športa zgodi tako velik korak – in to je potem mejnik zgodovine. Velikih korakov ni mogoče zavidati, lahko se jih le spoštuje in občuduje, saj svetijo v prihodnost — proti novim izzivom, novim mejnikom.
Zato ima Česnovo dejanje globok simboličen pomen za nas vse — pa naj smo alpinisti ali ne, športniki ali ne. Življenje je za drzne, je rekel filozof. Življenje pomeni prevzemanje tveganj. Če se jih bojimo, ne zaslužimo ponosa, smo lahko le veseli navijači. Moramo pa biti v igri, v areni. Potem je čas lep in dragocen.
TONE ŠKARJA
Odprto prvenstvo Domžal v športnem plezanju
Organizatorji prvenstva sporočajo, da so podaljšali rok prijav do 14. t. m. Prijavijo se lahko ženske s preplezano osmo in moški s spodnjo deveto stopnjo. Prijavnino v znesku 100 din pošljite na žiro račun PD Domžale: 50120-678-55312 (za tekmo), odrezek pa skupaj s prijavo na naslov: Silvo Karo, Brdo 14, Ihan, 61230 Domžale. Na prijavo napišite osnovne osebne podatke, seznam najboljših vzponov in uvrstitve na tekmah. _ Spored za soboto, 19. maja: Žrebanje štartnih številk bo ob 11. uri. Udeležba je za vse tekmovalce obvezna. Izolacijska cona se zapre ob 13. uri, tekma pa se bo pričela ob 14. uri. Za glasbo po želji prinesite svojo kaseto. Po končanem tekmovanju bo zabavno srečanje v diskoteki Šporn v Radomljah, kamor so vabljeni tudi gledalci. Vstop bo prost za vse.
V nedeljo, 20. maja se izolacijska cona zapre ob 14. uri, začetek tekme pa bo ob 15. Sledila bo podelitev nagrad vsem finalistom, ki sta jih prispevala IAO Pečjak iz Podnarta in Papi Sport iz Trsta. Prvič pri nas bodo za prva tri mesta poleg praktičnih tudi denarne nagrade (1. mesto 400 DEM).
Za tekmovalce bo očitno dobro poskrbljeno s hrano v izolacijski coni, tisti, ki bodo v Domžalah prespali, pa naj s seboj prinesejo vso potrebno opremo. Za spanje bo urejena izolacijska cona.
N. R.
Jubilejni pohod na Stol bo 26. in 27. maja
JESENICE – Čeprav je že vse kazalo, da bodo morali 25. pohod na Stol zaradi finančnih težav odpovedati, bodo pohod vendarle priredili 26. in 27. t. m. Posebnih sprememb pri organizaciji ne bo, tehnične službe bodo na običajnih mestih. Če bo vreme ugodno, bo udeležence pot vodila na vrh Stola, zato svetujejo vsem pohodnikom ustrezno planinsko opremo, saj se v tem delu Karavank vreme lahko hitro spremeni.
J. R.
Sedmo mesto Mirande Ortar najboljša naša uvrstitev
Na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju naša dekleta presenetila — Fantje slabši
TRŽIČ – Na prvo letošnjo tekmo za svetovni pokal v športnem plezanju, ki je bila na Dunaju, je odpotovala tudi doslej najštevilčnejša jugoslovanska reprezentanca, ki jo je izbral selektor Bojan Leskošek. Tekmovanja se je udeležila vsa svetovna plezalna elita, manjkala sta le Glowacz in Destivelova.
Od vseh so najbolj presenetila prav naša dekleta. Kar dve, Miranda Ortar (Soški AO) in Simona Škarja (AO Železničar) sta se uvrstili v polfinale, tu pa je Ortarjeva le za dolžino dlani zgrešila šesto mesto, ki je bilo potrebno za uvrstitev v finale. Tako je pristala na sedmem mestu, kar je doslej najboljša jugoslovanska uvrstitev na tekmah za svetovni pokal. Glede na to, da se je tekme udeležila vsa svetovna elita ženskega športnega plezanja, je ta rezultat resnično presenečenje in uspeh. Ortarjeva ima namreč preplezano le eno »devetko« (Paris–Dakar, IX-), na naših tekmah pa se je uvrščala med 2. in 4. mestom. Na vprašanje, ali se bo udeležila tudi naslednjih tekem za svetovni pokal, pa je povedala, da ji finančno stanje tega ne omogoča…
Tudi Simona Škarja je bila uspešna in v skupni razvrstitvi zasedla 15. mesto. V nedeljskem finalu je zmagala lanska dobitnica svetovnega pokala Nanette Raybaud iz Francije pred Američankama Lynn Hill in Robyn Erbesfield, sledijo Ivona Gronkiewicz (Poljska), Luisa Iovane (Italija) in Isabelle Patissier (Francija) skupaj na petem mestu, 7. Miranda Ortar, 15. Simona Škarja, 22. Petra Vencelj, 24. Metka Lukančič (vse YU).
Naši fantje pa so razočarali že prvi dan, ko so se borili za uvrstitev v pol-finale. Še najboljši rezultat je dosegel Igor Kalan, ki je na »open« tekmi v prvi skupini zasedel 8. mesto in tako le za las zgrešil uvrstitev v polfinale. Tudi drugače je že kmalu izpadlo veliko število favoritov, potreben pa je bil tudi superfinale za prvouvrščena Godoffa in Moffata. Zmagal je Francoz Jacky Godoffe pred Angležem in Jerryjem Moffatom, sledita Carlos Brasco (Španija) in François Lombard (Francija) skupaj na 3. mestu, lanski zmagovalec svetovnega pokala Simon Nadin (Anglija) pa je bil šele peti.
Organizacija tekme je bila pod vodstvom Roberta Rendlerja izvrstna, pravzaprav najboljša doslej. Prvič je finalne tekme neposredno prenašala satelitska televizija, vzporedno s tekmovanji pa je bil tudi festival športnih in alpinističnih filmov. Glavni sodnik – Ivica Piljič iz Splita je povedal, da je imela žirija veliko dela, predvsem zaradi slabe kvalitete umetne stene.
Naslednja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo konec julija v Madonni di Campiglio.
NUŠA ROMIH
Priprave za Nanga Parbat
Uroš Rupar (plezalni klub Škofja Loka) je v zadnjem mesecu priprav za himalajsko odpravo na Nanga Parbat opravil nekaj lepih vzponov. V Ospu je ponovil Poročno noč (IX), v Dolžanovi soteski smer Bogovi so padli na glavo (IX -), v Paklenici pa Majhni, ostri, zli (IX -) in Sonyo meu (VIII -). Vsekakor so zanimive njegove solo ponovitve Klina v uri in pol, Forma Vive v eni uri in Hidrogliserja.
ALPINISTIČNE NOVICE
V steni Podkleka
Franc Knez je aprila v steni Podkleka, levo od smeri HPD 90 (po vrsti, kot slede) preplezal tri nove smeri: Banano z oceno VIII—, Bolečino (IX-) in Morje sanj (VII-). Pri vseh treh vzponih ga je spremljal Martin Hrastnik, pri zadnjem pa tudi njegova sestra Andreja.
Korito ob SZ steni Krna
Simon Čopi je 3. t. m. kot prvi presmučal grapo ob SZ steni Krna. Smer je poimenoval Korito, ocenil pa s S6/5, IV/HI ali 45-50 st. (300 m) in S4, II, 40 st., skupna višinska razlika je 600 m. Do grebena Krnčice, kjer se ta smuk začne, je Čopi prismučal z roba Krnske plošče (čez S steno Krna: S5-/III-, 40-45 st). Po ostrem grebenu (brez smuči, 15-20 m) do strmega snežišča in – po njem: izpostavljeno prečenje levo od stene, potem navzdol do skoka (S6, IV, 50 m), ki ga je preskočil tik ob steni na levi strani, še 250 m pobočja z dvema manjšima skokoma, potem pa še 300 m grape. (Za zadnjih 30 m mu je zmanjkalo snega.) Snežne razmere so bile dobre (zgoraj nekaj težav s tanko skorjo).
Nekaj Ravnikovih
Benjamin Ravnik je 15. aprila v Bohinjski Beli preplezal Ples v maskah (VIII+/IX-), desno od Maskerade. Poroča tudi, da so »odprli« novo plezališče – Završnico pri Žirovnici. Stene so velike, za sedaj imajo le štiri smeri: Zajeda (VI, 25 m, Iztok Avrol), Anka Kleptomanka (VII+25 m, Andrej Božič) po plošči levo od prve ter Sončna pot (VIII-, 25 m) in Viski bar (VHI+/VIII, 30 m), ki ju je splezal Ravnik.
Ravnik je z Andrejem Babičem plezal tudi v Paklenici. 27. aprila sta preplezala Psycho Killer in nadaljevala po Razu za romantike (VII + 1R), desno od Velikega kladiva. Naslednji dan sta preplezala raztežaj (VIII-) Modrega Cassina z grede nad Kačo (spodnjega sta izpustila) in nato še Klin, ki ga je Ravnik ponovil prosto v prvem poskusu. Enako je bilo 29. aprila v Slovenski smeri in (dan kasneje) v Ona ljubi rock, ko se jima je pridružil še Marke Prezelj. Potem sta se Babič in Ravnik preselila v Tulove grede. Preplezala sta Levi greben (Ravnik prosto, VIII-) in Levi žleb v »Najvišjem vrhu«. V tej smeri se jima je pridružil Matjaž Ravhekar, ki jo poprej sam splezal poč v S steni (VIII, AO, 40 m), je Ravnik (med vzponom) zavrtal tri svedrovce, smer pa ocenil VII+/VII, 60 m. Prvenstveni sta tudi Ognjeni konj (VII/VII-, 3R), ki sta jo v J steni preplezala Babič in Ravnik ter – vzporedno z njo – Joshua Tree (VIII, VII+/VI, 3 R), ki sta jo splezala Ravhekar in Tomo Virk. Za obe je značilno slabo varovanje, svedrovce so zabijali sproti. Za konec so še enkrat »skočili« v Paklenico. Babič je z Bregantom prosto ponovil Velebitaško, Ravnik (prosto) pa z Avrolom Albatrosa.
Treking
Jeseni bo organiziran treking v nepalsko Himalajo na najcenejši mogoč način. Kogar zanima, naj sporoči svoj naslov in morebitne želje na PZS, nato pa bo povabljen na sestanek.
Koledar ’91
V tisku sta dva stenska koledarja za prihodnje leto. Svetloba višin 91 bo imel 13 umetniških posnetkov s tujih gorstev, največ s Himalaje; Kjer tišina šepeta pa bo imel 13 velikih in 48 malih najlepših posnetkov naših gora. Na PZS sta na ogled primerka obeh koledarjev. Prednaročniška cena je 50 din za izvod, pri večjih naročilih je mogoč popust.
Novici iz Norveške
Trije znani norveški alpinisti: Andreas Fredborg, Oeyvind Vadia in Aslak Aastrop so v treh dneh (26.-28. januarja) plezali strm in ekstremno težak, 600 m visok ledeni slap Taagfossen. To je prvi vzpon te lepe ledne smeri, ki je verjetno najvišja v Evropi. Njihov vzpon je vse tri dneve opazovala množica ljudi, ki se je zbirala ob vznožju zaledenele stene.
Hkrati sta dve dekleti opravili prvo žensko ponovitev 350 m visoke južne stene Skardfjella. Grete Nebell in Belit Skjevling sta smer preplezali v dveh dneh, to pa je dober čas celo za močan moški plezalni par.
20 minut za IX –
Petra Vencelj (AO Železničar) je v Paklenici v drugem poskusu splezala smer Majhni, ostri, zli (IX – ) v 20 minutah. To je zelo dober čas za eno izmed najtežjih ženskih ponovitev pri nas. Z rdečo piko je ponovila tudi Sonyo meu (VIII -), na pogled pa smer Hori (VII+). Klin (VIII) ji je uspel v prvem poskusu, soplezalec Igor Kalan (AO Kranj) ga je spletal z rdečo piko. Kalan je na pogled preplezal še Kolibri (VIII -) in Sonyomeu, z rdečo piko pa ET, Stimulo in Ananas.
N. R.
Primerna predstavitev
Ines Božič je v zadnji številki italijanske revije ALP spet lepo predstavila naš alpinizem s celostransko (seveda barvno) fotografijo Andreja Štremflja med plezanjem Slovenskega stebra v Šiša Pangmi in petimi manjšimi, od portreta Toma Česna, do Kozjeka na vrhu Šiše, ob tem pa še poldrugo stranjo teksta o najpomembnejših storitvah slovenskih alpinistov. Posebej je dodala še podrobnejše podatke o odpravi Šiša Pangma ’89. Škoda le, da se niso potrudili tudi lektorji: kar precej je napak v pisanju priimkov, manjkajo strešice, na katere smo se sicer že kar navadili tudi v tujem tisku.
FRANCI SAVENC
Srečanje na Vremščici
SEŽANA – Mladinski odsek Planinskega društva Sežana prireja 20. t.m. tradicionalno srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici. Pod vrhom Vrcmščice bo ob 11. uri priložnostna proslava s kulturnim programom. Sledilo bo veselo planinsko srečanje in zabavne igre po željah udeležencev.
Na Vremščico vodijo označene poti z železniških postaj Vreme, Gornje Ležeče in Košana (odkoder je približno dve in pol ure hoda), po poti Slovenske transverzale iz Škocjana in Gabrka pri Dolnjih Ležečah pa 3 in 2,5 ure. Možen je tudi dostop iz bližine vasi Gabrče pri Senožečah do staj z avtomobilom, odkoder je le 45 minut hoda do vrha.
Srečanje z zamejskimi alpinisti
NOVA GORICA – Tudi letos je novogoriško planinsko društvo pripravilo srečanje z zamejskimi planinci, ki se ga je udeležilo več ko 130 ljubiteljev planin iz slovenskih planinskih društev Trst in Gorica, PD Intertrade iz Ljubljane, ki je pobrateno s SPD Trst, ter društva organizatorja. Na to prijetno srečanje tokrat ni bilo slovenskih planincev iz Celovca. Iz Nove Gorice so udeleženci krenili na Škabrijel nad Novo Gorico, kjer je bila tudi krajša slovesnost. Zbrane je pozdravil predsednik PD Nova Gorica Rajko Slokar, dr. Branko Barušič pa jih je seznanil o prvih slovenskih zapiskih o Škabrijelu oziroma Sv. Katarini, kot se tudi imenuje, ter o krutem dogajanju na tem področju med prvó svetovno vojno.
E.Č.
Pohod po Haloški planinski poti
PTUJ – PD Ptuj bo priredilo 19. t.m. pohod po Haloški planinski poti od Podlehnika do Cirkulan. Pohod bo trajal šest ur v prijetni hoji in lepih razgledih, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo po zmernih cenah. Udeleženci bodo šli skozi tri kontrolne točke, v Cirkulanah pa bo pred šolo veselo srečanje ob koncu pohoda.
Udeležence pohoda bodo vozili na štartno mesto v Podlehnik posebni avtobusi z avtobusne postaje v Ptuju ob 8. in 9. uri, iz Cirkulan pa se bodo vračali ob 15.30 in 16.30.
