Alpinistične novice 2/1998

Himalajski načrti v letu 1998

Šiša Pangma – Cilj Marka Prezlja je prvenstvena smer v jugoza­hodnem ostenju

Še neosvojena Vzhodna Kumbakarna (Jannu) je zahteven alpinističen problem – V načrtu še prvenstvena smer na Šišo Pangmo in smučarski spust z Daulagiriia – Kot priprava za Everest

Slovenski alpinisti načrtujejo v letu 1998 več odprav na najvišje vr­hove sveta. V A program Komisije za alpinizem, v katerem so odprave z najbolj kvalitetnimi cilji, so se letos uvrstile tri odprave. Odprava PK Rifnik iz Šentjurja pri Celju se bo lotila še neosvojene Vzhodne Kumbakarne (7468 m), Marko Prezelj bo plezal na Šišo Pangmo (8027 m), osrednja vseslovenska himalajska odprava v letu 1998 pa si je za cilj izbrala Daulagiri (8167 m).

Tone Škarja- Vodja odprave na Daulagiri

Vodja odprave Plezalnega kluba Rifnik bo Franci Gajšek, zdravnik Žare Guzej, tehnični vodja Dušan Debelak, na njej pa bodo sodelovali še Viki Mlinar, Anton Pavlič, Andrej Grudnik, Igor Oblak, Matic Jošt in Tomaž Žerovnik. Vzhodna Kumbakarna ali Vzhodni Jannu je zelo težka gora, saj se na vse strani spušča s strmimi in visokimi stenami. Na­njo bodo skušali splezati po vzho­dni steni. V Nepal bodo odpoto­vali sredi marca, dober mesec ka­sneje pa naj bi opravili načrtovani vzpon. Debelak in Žerovnik steno že dobro poznata, saj sta bila v njej že l.1993, ko sta obrnila 6900 metrov visoko.
Na Vhodno Kumbakarno je po­skušalo priplezati že več odprav, med njimi tudi pet slovenskih. Do sedaj sta najvišje prišla Vanja Furlan in Bojan Počkar, ki sta v svojem drugem poskusu priplezala na rob stene 7100 metrov visoko. Žal ju da­nes ni več med nami. Za Furlana je bil usoden padec v steni Velike Mojstrovke poleti 1996, le nekaj me­secev kasneje pa je Bojan Počkar z Žigo Petričem izginil med aklimatizacijskim vzponom na njegovi že tretji odpravi na Kumbakarno.

Kamničan Marko Prezelj, ki ima za seboj že več uspešnih hi­malajskih odprav, se bo jeseni pridružil nizozemski odpravi na Šišo Pangmo. Glavnina odprave se bo gore lotila po eni od lažjih smeri v JZ ostenju, Prezelj pa namerava s Thierryjem Schmitterjem pre­plezati prvenstveno smer v istem ostenju. V jugozahodnem stebru sta leta 1989 Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek že potegnila prven­stveno smer, Prezelj in Schmitter pa bosta plezala levo od nje.
Komisija za odprave v tuja gor­stva pri PZS, katere načelnik je Tone Škarja, organizira odpravo na Daulagiri (8167 m), ki bo na poti aprila in maja. Odprava ima več ciljev: osvojitev vrha po nor­malni smeri po SV grebenu, prvenstveno smer in smučarski spust z vrha. Odpravo bo vodil Tone Škarja, na njej pa bo sodeloval tudi ekstremni smučar Davo Karničar. Zanj bo spomladanski Dau­lagiri zadnja priprava pred smuča­njem z Everesta, kamor naj bi od­šel letos jeseni. Ena pomembnej­ših nalog te odprave bo tudi uvajanje mlajših alpinistov, ki bodo ob starejših kolegih nabirali izkušnje za plezanje na osemtisočake.
Tudi z Daulagirijem so se slo­venski alpinisti že spoprijeli. Gora je bila življenjska želja Staneta Belaka – Šraufa, ki pa mu navkljub štirim odpravam in legendarnemu vzponu prek južne stene ni uspelo stopiti na njen vrh. Leta 1987 sta bila uspešna njegova soplezalca na četrti odpravi, Iztok Tomazin in Marjan Kregar, ki sta takrat opra­vila tudi prvi in do sedaj edini slo­venski zimski vzpon na osemtisočak.

Miha Peternel

Štiri nagrade
Film CREDO, ki smo ga v četrtek nekaj po 21. uri videli na prvem programu TV Slove­nija, je nastal že konec lanskega leta kot samostojen projekt redakcije redne mesečne oddaje Gore in ljudje. S tekstom Mi­lana Romiha, sinhroniziranim v angleškem prevodu in odlično glasbo Rudija Pančurja je takoj začel uspešno pot po festivalih gorniških filmov. Doslej je do­bil že nagrado mesta Teplice na Mednarodnem festivalu gorni­ških filmov Teplice nad Metuji (Češka), nagrado RAI Aosta na festivalu FIFAD v Les Diableretsu (Švica), nagrado za naj­boljšo režijo na festivalu Alpe Adrija Cinema v Trstu in »Sre­brno planiko« za najboljši film o gorah na festivalu Vila de Torello v Barceloni.
Film, ki na poetičen način sledi sanjarjenju o gorah in ži­vljenju v njih, je uredništvo v sodelovanju z Založba kaset in plošč RTV sedaj izdalo na VHS kaseti, izkupiček pa namenilo družinam ponesrečenih gorskih reševalcev. Cena kasete, naro­čene po pošti (na naslov: TV Slovenija, Gore in ljudje, 1550 Ljubljana, s pripisom »Za sklad Okrešelj«), s plačilom po povze­tju, je 2000 SIT. Ob slovenski verziji je mogoče naročiti tudi angleško.

F.S.

Sprotno spremljanje
Iz Bariloč, znanega turističnega središča v Argentini, kjer se Slo­venci že od začetka naseljevanja združujejo v Slovenskem planin­skem društvu, poročajo, da so sedaj, zahvaljujoč Internetu, mnogo bolje na tekočem. Nedavno so namreč tudi pri njih dobili dostop do sple­tnih strani in sedaj vsakih dva dni ali pa še pogosteje pogledajo na http://www.pzs.si, poiščejo zanimivosti, si jih natisnejo in – izmenjujejo.

F. S.

70-letni jubilej PD Mojstrana
MOJSTRANA – Planinsko dru­štvo Mojstrana slavi letos 70-letni jubilej. Zgodovina planinstva pod Triglavom seže sicer že veliko let nazaj, povezana pa je s prizadevanji za ohranitev slovenskih gora pod vodstvom dovškega župnika Jakoba Aljaža. Osmega januarja leta 1928 je okoli sto najbolj navdušenih pla­nincev ustanovilo triglavsko podru­žnico slovenskega planinskega dru­štva. Začela se je bogata društvena dejavnost na vseh področjih: gra­dnja postojank, nadelava poti, alpi­nistični dosežki in neumorno delo gorskih reševalcev pri najbolj zah­tevnem reševanju v Triglavskem po­gorju.
Jubilej bodo zaokrožili s slavnostno akademijo, ki bo v petek, 9. t. m. ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Drugi del praznovanja bo avgusta letos, ko bodo na mestu nekdanje Šlajmarjeve koče v Vratih odprli nov planinski učno vzgojni – center z 88 ležišči.

J. R.

Razmere v slapovih slabe, v grapah pa boljše
Topel začetek zime ni nič kaj po godu lednim plezalcem, saj slapovi še niso zamrznjeni, kot je za ta čas sicer običajno. Kadar je nekaj dni nekoliko hladneje, se v mrzlih doli­nah sicer pojavi nekaj ledu, vendar pa je plezanje po njem precej ko­čljivo in nevarno.
Nekoliko bolj primerne za ple­zanje pa so v tem času zasnežne grape. Klasične zimske smeri v go­rah okrog Tržiča so bile pred novim letom kar nekajkrat ponovljene, al­pinisti pa so poročali o razmeroma dobrih razmerah. Seveda pa ne bo odveč previdnost, saj je bilo letos že nekaj nesreč v snežnih plazovih!

Priznanje za naša alpinista
Na hrvaški mednarodni odpravi na Mt. Everest spomladi 1997 je so­delovalo tudi sedem slovenskih al­pinistov. Delo vseh članov odprave, ki si je za cilj izbrala Severni greben Everesta, sta kronala Slovenca Aco Pepevnik in Pavle Kozjek, ki sta 22. in 23. maja stopila na vrh. Kozjeku je podvig uspel celo brez uporabe kisikovih bomb.
V dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu je bilo nekaj dni pred Bo­žičem predavanje o odpravi, na ka­terega je prišlo kar 1200 ljudi. Svoj del zgodbe sta (v slovenščini!) po­vedala tudi Pepevnik in Kozjek, pu­blika pa ju je celo prekinjala z apla­vzi. Na predavanju sta oba prejela tudi Zlati znak Planinske zveze Hr­vaške za vzpon na Everest v okviru hrvaške odprave.

Alpinistični razgledi
V 65. številki alpinističnih ra­zgledov je kot vedno eden od daljših člankov posvečen zgodovini alpinizma. Tokrat je predstavljen eden prvih raziskovalec Julijskih Alp in veliki gorniški romantik Julius Kugy. Objavljena sta tudi dva članka Staneta Belaka – Šraufa, ki nista našla prostora v najnovejši knjigi »Veliki dnevi«. Dr. Iztok Tomazin utemeljuje smiselnost heli­kopterskega reševanja v gorah, pa tudi izven njih, istočasno pa izpo­stavlja nekaj še nerešenih vprašanj v zvezi s tem. Marsikomu bo verje­tno zanimiv tudi članek o orienta­ciji s pomočjo GPS-a. Napravico, ki nam zelo natančno določi naš polo­žaj na zemeljski obli, lahko namreč spravimo kar v žep, saj tehta le 280 gramov.

Odmevni slovenski dosežki v Peruju
Slovenski alpinisti so v zadnjih letih med najbolj aktivnimi in uspe­šnimi v Cordilleri Blanci, gorski skupini v perujskih Andih. V za­dnjih letih je nekaj smeri sam in s soplezalci preplezal Pavle Kozjek, težke smeri pa so preplezali tudi člani odprav plezalnega kluba Rifnik.
V minulem letu sta Grega La­čen in Peter Mežnar preplezala pr­venstveno smer v Cayeshu (5721 m), eni najbolj drznih gora v An­dih. V pregledu dogajanj v Cordil­leri Blanci v letu 1997, ki ga je na Internetu objavila ameriška revija Climbing, sodi slovenski vzpon zo­pet med boljše dosežke!

Miha Peternel

Rešen alpinistični problem
Athol Whimp z Nove Zelandije in Andrew Lindblade iz Avstralije sta uspela preplezati dolgo oblegano direktno smer v severni steni Thalay Sagar-ja (6800 m) na severu Indije. Trikotna stena je obložena s tankim ledom in granitnimi plo­ščami, orientacija stene in velika strmina pa sta garanta za mraz in snežne plaziče, ki se ves čas sipajo čez steno. Težave se zgostijo v zgor­nji tretjini. Edino smer v steni so preplezali Madžari, ki pa so v zgor­njem delu zavili desno na zahodno ramo. Poskusi v steni so se kar vrstili. Whimp in Lindblade sta v steni poskušala že lansko leto, ven­dar sta morala zaradi plazov obrniti na 6400 metrih. Lani sta v steni poskušali tudi dve ameriški moštvi (Kitty Calhoun/Jay Smith in Steve Gerberding/Scott Backes). Calhounova je v steni poskušala z Andyjem Seltersom že pred desetimi leti, ko je bila zaradi slabega vre­mena osem dni ujeta v viseči poste­lji visoko v steni. O njenih poskusih v tej zahtevni steni je bil objavljen tudi članek v znani ameriški reviji National Geographic.
Septembra sta Whimp in Lind­blade v steni plezala osem dni ter dva dni porabila za sestop – skupno sedem noči v viseči postelji. Naveza je pred tem splezala na Fitz Roy in Cerro Torre v Patagoniji vključno z drugim solo vzponom na Cerro Torre, ki ga je opravil Whimp. Oba v športnem plezanju plezata smeri ocenjene s francosko 8a+. Vzpon pomeni rešitev problema, ki je prek 20 let zavračal številne poskuse.

Marko Prezelj

Šola za gorske vodnike v Nepalu
KOTG pri PZS tudi letos načr­tuje sodelovanje naših inštruktor­jev na šoli za gorske vodnike, ki jo organizira Nepalska planinska zveza. Šola je namenjena šerpam, ki kasneje služijo denar z nošnjo tovo­rov v višinske tabore in z vodenjem po Himalaji, za kar potrebujejo kar precej gorniškega znanja. Naši in­štruktorji so z gorniškim izobraže­vanjem kot mednarodno pomočjo Nepalu začeli že leta 1979.

M.P.

Veliko odprav malo ciljev
Jesenska himalajska sezona je zaključena in znani so že prvi po­datki (ki pa še ne dopuščajo kom­pleksnejšo oceno). Spet je bilo re­kordno število akcij, kar 95, še več je komercialnih, ciljev pa – tudi zato – le 23. Rekordni obisk seveda pri­pada Čo Oju (8201 m). Kar 21 od­prav se je prijavilo zanj in vse so si izbrale tibetanski pristop, severoza­hodna pobočja. Ama Dablam (6812 m) je imelo v načrtu 12 odprav in vse so bile na vrh namenjene po JZ grebenu. Za Everest (8848 m) je bilo prijavljenih tokrat le 11 odprav, z izjemo treh, so si vse izbrale smer na Severno sedlo in po S grebenu. Za Manaslu (8163 m) je zanimanje poraslo, izbralo si ga je 8 odprav, ena manj je bila namenjena na Daulagiri (8167 m), prav toliko tudi na Pumori (7161 m), Baruntse (7129 m) je bil cilj 6 odprav, ostale vrhove pa so si izbrale le posamezne od­prave. Na Anapurno se je to jesen ob Španski, ki je imela za cilj še Daulagiri in Čo Oju, npr. namenila samo še mala italijanska odprava. Dvočlanska belgijska odprava si je izbrala Južno Anapurno, Južnokorejska Ganeš 2, Japonska Gaurišankar, Ameriška mednarodna pa Kumbakarno.

Novice iz Bolivije
Branko Ivanek, član AAO Kozjak, ki je zasnoval in do letošnje jeseni tudi skrbel za njihove strani na Internetu, je sedaj na »začasnem delu«, kot sam pravi, v Boliviji. S partnerjem namerava v kratkem odpreti »internetsko kavarno«. Pa tudi drugi del njegove aktivnosti že napoveduje dobre rezultate. So­delovati je namreč začel z angle­škim alpinistom Yossijem Brainom, ki je pred kratkim v Združenih dr­žavah in Veliki Britaniji izdal odli­čen vodnik »Trekking v Boliviji«. Tudi plezalni vodnik za Bolivijo je že pripravljen, vendar zaradi tržne strategije založnikov ne bo zagle­dal luči sveta pred pomladjo, do tedaj pa ga bosta lahko še izbolj­šala; predvsem bo Ivanek dodelal prikaz dosežkov naših alpinistov, ki v stenah Cordillere Real ni ravno majhen.
Z Eduardom Guarachijem, edi­nim »pravim« bolivijskim gorni­kom (lastnik uspešne agencije An­des Expeditions), pa pripravljata občasno revijo o plezanju v Boliviji. Guarachini bo naslednjo pomlad spet poskušal priti na Everest. (1994, potem ko se je že povzpel na Makalu, je na Everestu prišel do višine 8200 m, potem pa bil prisiljen za­radi poslabšanja vremena obrniti.) Gre za prestižno odpravo, saj bi po­stal prvi Bolivijec, ki se je povzpel na najvišji vrh sveta. Eduardo ima obilo podpore s strani države in tudi močnih podjetij.

F. S.

11 dni v severni steni Eigerja
Slovaka Jaro Dutka in Martin Heuger sta konec avgusta 1997 opra­vila verjetno prvo ponovitev smeri Ghilini – Piola (A4, VIII) v severni steni Eigerja. Verjetno gre za naj­težjo skalno smer v Eigerju, ki sta jo Švicar Michele Piola in Francoz Rene Ghilini preplezala leta 1983. Slovaka sta prvih šest dni plezala brez posebnih zapletov, sedmi dan pa ju je zajelo hudo poslabšanje vre­mena. Zaradi padajočega kamenja, ki bi ju ogrožalo med sestopom, sta na 28. stojišču čakala kar 4 dni. Ko se je neurje končno uneslo, sta splezala do vrha,kamor sta stopila po 11 dneh v steni.

Nova smer v klubu najtežjih?
Švicarski športni plezalec Fred Nicole, ki slovi predvsem po izredni maksimalni moči in je preplezal ne­kaj balvanskih problemov, ki sodijo med najtežje na svetuje v plezališču Handegg je preplezal novo smer Elf. Začne se z zahtevnim balvanskim problemom, potem pa sledi 12 me­trov plezanja po previsu, ki visi 50 stopinj preko vertikale. Za smer je porabil 11 dni, vendar je ni hotel oceniti, dokler je ne poskusi še kdo od vrhunskih plezalcev. Povedal je le, da naj bi bila težavnost smeri ne­kje med 8c (X+/IX-) in 9a+ (XI+).

M. P.