Alpinistične novice 18/1990

Celjska odprava na Nanga Parbat že krenila na pot

Že tretja odprava celjskih alpinistov v Himalajo – Skušali se bodo povzpeti po severni steni – Lani na tej gori uspešna le ena odprava
CELJE — v soboto je odšel na pot prvi del celjske Alpinistične odprave na Nanga Parbat v Pakistanu, glavnina 20-članske odprave pa bo odpotovala v Pakistan z letalom 10. maja. Odprava se bo lotila Nanga Parba t a v ekspedicijskem stilu, sicer pa glavnino odprave predstavljajo člani celjskega alpinističnega odseka, šest alpinistov pa je iz drugih krajev Slovenije.
To je že tretja celjska odprava v Hi­malajo. Prvi dve – Gaurishankar leta 1983 in Trango Tower leta 1987 – sta bili uspešni in precej odmevni, saj ju štejejo med večje dosežke slovenske­ga himalajizma. Medtem ko je na prejšnjih dveh odpravah šlo za prema­govanje tudi plezalsko zahtevnih sten na višini šest in sedem tisoč metrih, se bodo tokrat Celjani prvič srečali z osemtisočakom.

Slovenci bomo imeli letos pod Nanga Parbatom kar dve večji odpra­vi. Približno mesec dni za Celjani od­potuje v Pakistan tudi večja maribor­ska odprava.

Nanga Parbat (visok 8.125 metrov) velja za enega najtežjih osemtisočakov dolge stene in nestabilnega vre­mena. Celjani bodo poskušali po se­verni steni, bazni tabor pa bo stal na višini približno 4 tisoč metrov. Do vrha je torej kar 4 tisoč višinskih me­trov (več kot na primer na Everestu, kjer se bazni tabor postavlja na višini približno 5 tisoč metrov). Ker pa stoji Nanga Parbat od vseh petih osemtisočakov v pakistanskem delu Himalaje (Karakorumu) najjužneje in je tudi najbližje Indijskemu oceanu, pa je znan tudi po najbolj nestabilnem vre­menu. Prav vreme kroji usodo večini odprav na tej gori in lani je bila med številnimi poskusi uspešna le ena od­prava.

Člani odprave: Bojan Šrot (vodja odprave), Slavko Cankar, Smiljan Smodiš, Brane Povše, Aleš Stopar, Iztok Ivakič, Mijo Zorko, Matjaž Slapnik, Bojan Krajnc, Miro Medved (vsi AO Celje), Robi Supin (Luče), Matjaž Ferarič (Dravograd), Stojan Burnik (Ljubljana), Uroš Rupar in Stojan Rampre (Škofja Loka), Miro Pogačar (Lesce), Iva Skerlj (zdravni­ca), Srečko Šrot (novinar), Matjaž Fištravec (snemalec) in Bojan Batistič (spremljevalec).

VODJA ODPRAVE – Bojan Šrot. (Foto: Tone Tavčar) 

Jugoslovani smo doslej poskušali na Nanga Parbatu dvakrat, obe odpravi pa sta bili neuspešni. Celjska odprava bo poskušala priti na vrh v ekspedicij­skem stilu po Kinshoferjevi smeri. Pr­vi višinski tabor naj bi stal približno na višini 5 tisoč metrov in bo služil tudi kot neke vrste premaknjena baza s skladiščem opreme, potrebne za vzpon. Nad enko so načrtovani še trije višinski tabori. Smer nudi relativno varne prehode kar se tiče plazov, sicer pa poteka po snegu in ledu, le na višini približno 6.500 metrov čaka od­pravo kakšnih 200 metrov plezanja v skali.

Glede na to, da ima odprava dovo­ljenje za vzpon, ki so ga dale pakistan­ske oblasti, samo do prvega julija, bo vsaj s prvim delom potrebno močno pohiteti. Tako je šest članov odprave odpotovalo s kombijem (v katerem je tudi večji del opreme) že v soboto (čaka jih približno 8.000 kilometrov oziroma deset dni vožnje čez Bolgari­jo, Turčijo in Iran do Islamabada v Pakistanu), ostalih 14 članov odpra­ve pa bo odpotovalo v Islamabad 10. maja z letalom. Do 15. maja naj bi uredili vse potrebne formalnosti in dokupili hrano, 20. maja (ah kakšen dan kasneje) pa naj bi že bili v baznem taboru pod Nanga Parbatom. Štirideset dni bi moralo biti dovolj za vzpon na vrh, če le vreme ne bo preveč nagajalo.

Nanga Parbat je vsekakor zanimiv in dovolj zahteven športni cilj, še posebej za klubsko odpravo, kakršna je celjska. Zanimiv pa je tudi iz finanč­nih razlogov, ker je pristop do baze precej kratek (štiri dni), kar precej zmanjša stroške odprave.

Člani odprave so večji del potreb­nega denarja zbrali z raznimi višinski­mi deli, precej pa so pomagali tudi sponzorji, predvsem s Celjskega. Od­pravo so podprli: Mlinsko predeloval­no podjetje Celje, Blagovni center Celje, Ãlpos Šentjur, Mont Kozje in Slovenijašport Ljubljana, Zavaroval­nica Triglav, Yu-Strip Celje, Cestno podjetje Celje, Aero Grafika Celje, Ljubečna Celje, Mesna industrija 29. november Subotica, Kovinotehna Ce­lje, Mlekarna Arja vas, Popotnik Ce­lje, Pivovarna Laško, Ljubljanska banka, Fotolik Celje, Juteks Žalec, Vital Mestinje, Gradiš, Slovin, Metal­ka Ljubljana, Pozd Leskošek Celje in zasebniki Mihelin, Glešič, Copy, Ar­banas, Kutin, Šelekar, Foto Tonika, Gracer, Optika Salobir in Promusica.

SREČKO ŠROT

Odprto prvenstvo Domžal
Steno bodo za tekmo­vanje, ki bo 19. in 20. maja, še podaljšali

LJUBLJANA – PD Domžale in AO prirejata 19. in 20. maja ob občinskem prazniku odprto pr­venstvo v plezanju »Domžale ’90«. Pogoj za plezalke je obvla­danje VIII., za plezalce pa IX. stopnje ter da nakažejo na žiro račun PD Domžale 50120-678-55312 (za tekmo) 100 din in po­šljejo prijavo vsaj do 10. maja na naslov Silvo Karo, Brdo 14, Ihan, 61230 Domžale. V prijavi morajo biti navedeni osnovni osebni po­datki, seznam najpomembnejših vzponov in uvrstitev na tekmah, priložiti pa ji morajo tudi kopijo nakazila.
Domžalska stena je visoka 8 m, za tekmovanje pa jo bodo še povi­šali. Smeri bo pripravil Ajo Slamič, tekmovanje bo po pravilih JUSPEK. V izolacijski coni bodo poskrbeli za hrano in tudi malo steno za ogrevanje ter zagotovili možnost prenočevanja (v spalnih vrečah). Tudi na nagrade mislijo – prva (za plezalce) naj bi bila vsaj v vrednosti 2.800 din. Kogar zanimajo podrobnosti, lahko poklice Silva Kara (713-995) ali Janeza Jegliča (714-140).

ALPINISTIČNE NOVICE

Prve točke naših plezalk
DUNAJ – Letošnje prve tekme za svetovni pokal v športnem ple­zanju so se med 42 tekmovalci udeležile tudi 4 naše: Metka Lukančič, Miranda Ortar, Simona Škarja in Petra Vencelj. Tekmo­vala je vsa svetovna elita. Po pet­kovem četrtfinalu v smeri VIII/ VIII+ se jih je 19 uvrstilo naprej, med njimi Škarjeva z 9. in Ortar-jeva s 16. mestom. V sobotnem polfinalu (IX—) je Ortarjeva do­segla 7. mesto z 9 točkami, Škar­jeva pa 15. z l točko. To so doslej prve točke naših plezalk v tekmah za svetovni pokal. Na nedeljsko finalno tekmo se je prebilo 6 tek­movalk: Robyn Erbesfield – ZDA, Lynn Hill – ZDA, Luisa Iovane – I, Isabelle Patissier – F, Anne-Francoise Raybaud – F in Iwona Gronkiewicz – P.

Moških je bilo že v četrtfinalu (smer IX-) 73, med njimi 4 naši: Igor Jamnikar, Marko Lukič, Ta­dej Slabe in Luka Zaplotnik. V polfinale jih je šlo 26, vendar nihče od naših. O finalni tekmi bodo še poročali, le toliko še, da je bila ženska smer težka IX/IX+, moška pa X.

T. Š.

40 let od prvega osemtisočaka
Pred 40 leti je človek stopil na prvi osemtisočak. To je bilo 3. junija 1950 na 8091 m visoki Anapurni, osvajalca pa Francoza Maurice Herzog in Louis Lachenal. Ta izjemen dogodek je po­memben mejnik himalajizma in velik uspeh francoskega alpinizma, ki je že od nekdaj eden vodilnih v svetu.
V počastitev tega dogodka bo od 14. do 17. junija letos v Chamonixu velika proslava pod okriljem Mauriceja Herzoga, ki ni bil le na vrhu, tem­več je bil tudi vodja tiste slavne odpra­ve in tudi kasneje uspešen mož, celo minister.

ANNAPURNA 14-17 JUIN 1990 CHAMONIX MONT-BLANC

Organizatorji upajo, da se bo tudi na tej njihovi prireditvi zbrala večina najuspešnejših alpinistov sveta, pred­vsem pa tistih, ki so bili med prvopristopniki na osemtisočake. Načrtujejo srečanja, pogovore in znanstvene sim­pozije o Himalaji, njeni geografiji, kulturi in raziskovanju.

ID

Borut Rus veliko obeta
Škofjeloški plezalec Borut Rus je v Mišji peči opravil dva zelo lepa vzpona: z rdečo piko je ponovil Strta srca (8a+), na pogled pa Danger Zo­ne (7b). Ob tem, da še ni dopolnil 18 let, sta to vsekakor rezultata, ki ga uvrščata med naše najbolj perspektiv­ne plezalce.

X+ v Ospu
O vzponu, ki ga je Srečo Rehberger opravil v Ospu, smo v AN že poročali, vendar brez nekaterih bistvenih po­datkov. Seveda ne gre za najvišjo, (čeprav s svojimi 30 m spada med najdaljše pri nas), temveč za najtežjo smer v Sloveniji. »Kaj ti je deklica«, kakor je Rehberger imenoval to svojo najnovejšo smer, ima oceno X/X+. S tem je Mišja peč dobila svojo deseto smer, od tega četrto desetko, kar po­časi daje slutiti, kakšne možnosti se skrivajo v tej steni.

Geografska ekskurzija
Ljubjansko geografsko društvo si je za prvo veliko akcijo (obljubljajo pa, da ne bo zadnja) izbralo popotovanje po gorah Nepala in Šri Lanki. Na potovanju, ki sta jo (strokovno) vodi­la Matej Gabrovc in Mitja Bricelj, trajalo pa je od 3. do 11. aprila, je bilo 16 udeležencev. Po Nepalu so hodih povsem samostojno, brez spremljeval­cev in v manjših skupinah. Devet jih je opravilo treking okoli Anapurn, tri dekleta trek Džonson (Jomsom), štir­je so bili v Lantangu, dva od njih pa sta opravila še Helambu. Kot pripove­dujejo, je šlo vse brez zapletov, če­prav so šli tudi prek visokih (do 5400 m) prelazov; do njihovega obiska je bilo veliko snega in samo dva dni za njimi ga je spet zametlo…
Na povratku so obiskali še Šri Lanko (Cejlon). Tu sicer ni tako visokih poti, so pa se povzpeli na znani Adamov vrh (2243 m), romarsko pot budi­stov, hidujcev, muslimanov in krist­janov.

O Himalaji in predstavitev opreme ABS
PD Gradišče je ustanovil krožek ljubljanskih (nekdanjih, pa tudi še ak­tivnih) alpinistov že konec lanskega leta. Letos so se registrirali in pripra­vili tudi že prva predavanja: Pavle Kozjek jih je popeljal na Šiša Pangmo, predsednica društva popotnikov Era­zem Mojce Petrič pa jih je s sliko in besedo vodila po Tajski in Indiji in po tamkajšnjih gorah. Za torek 8. maja ob 20. uri pa najavljajo Matevža Lenarčiča, ki bo pripovedoval o svojih potepanjih po Himalaji in o tem, kako je bilo na tečaju za GV v Manangu. Tiste, ki jih bo zanimalo, bo seznanil tudi z možnostmi za novo tako popo­tovanje, ki bo letos jeseni. Prikaz opreme za take in planinske poti nas­ploh, pa bo pripravil Bor Štrancar — njihovi izdelki imajo oznako ABS. Predavanja bodo v dvorani KS Gra­dišče na Rimski 24 v Ljubljani.

8a – na pogled
V Cimai, enemu izmed najlepših francoskih plezalnih centrov, se tako-rekoč vedno kaj dogaja. Tokrat je bil tam Jerry Moffat, ki je v enem dnevu na pogled ponovil Samizdat in En un combat douteux (obe 8a). Slednjo je na enak način zmogel tudi Robert Cortijo.

Vabilo na Polhograjsko pot
Priporočilo za spomladanski izlet v naravo: Polhograjska Grmada, Tošč, Črni vrh, Pasja raven, Koreno, Ključ… – Raziskovanje novih kotičkov

LJUBLJANA – Na pragu Ljubljane imamo vabljivo »planinsko« pot, s katero si lahko v spomladanskih dneh razgibamo življenje, prezračimo pljuča in obogatimo svoj prosti čas. To je Polhograjska planinska pot, ki poteka po Polhograjskem hribovju okoli Polhovega Gradca. Polhograjska Grmada, Tošč, Črni vrh, Pasja ravan, Koreno, Ključ in Babna gora, so nekatere bolj znane izletniške točke s te prijetne poti.
Ljubljančani vse preveč radi obi­skujemo le Šmarno goro, Rašico, Ka­tarino, Toško čelo in nemara še Pol­hograjsko Grmado in Govejek, potem pa za nedeljske izlete že zmanjka idej. Zato je Polhograjska pot kot nalašč za spomladansko potepanje in raziskova­nje novih prijetnih kotičkov.
Pot je organizirana po vzoru drugih veznih poti v Sloveniji. Knjižico z opi­som poti zanesljivo dobimo na planin­skem društvu Ljubljana-matica in v gostilni Pratkar v Polhovem Grad­cu, nezanesljivo pa tudi v bifeju na polhograjski avtobusni postaji in na nekaterih kontrolnih točkah, ki jih je treba obiskati.
Pot vsebuje dvanajst obveznih kon­trolnih točk, razdelimo pa si jo lahko na 6 do 10 enodnevnih izletov, ki jih zmore tudi manj vajen hodeč. Bolj vzdržljivi jo seveda lahko prehodijo tudi v treh ali štirih nedeljah.
Za enkrat prehojeno pot podeli pol­hograjsko planinsko društvo Blagajana bronasto značko, za trikrat preho­jeno pod srebrno in za petkrat preho­jeno zlato. Pravzaprav pa sploh ne gre za to, da bi se pehali za kontrolnimi točkami in značkami, temveč za prijeten pohodni program, za katerega so marljivi polhograjski planinski zane­senjaki izbiral čudovite poti, steze in razgledne točke. Na poti je nekaj na­pisnih tabel, ki nevsiljivo opozarjajo na spoštovanje narave, grlo pa je mo­goče poplakniti na nekaterih kmeti­jah, ki so odprte za pohodnike. V vznožju nas razveseljuje žuborenje potočkov in slapičev v slehernem grabnu (Mačkov graben, Petačev graben, Potrebuježev graben, Škandrov graben), ki se zajeda v razdrapa-no hribovje, z žuborenjem potočkov pa se meša zborovsko ptičje petje. Če znamo prisluhniti, lahko večji del dne­va poslušamo kukavičje oglašanje (za­to nikar na pot brez denarja!). Prebu­jajoče se zelenje, bogato spomladan­sko cvetje, z zeleno preprogo prekrite steze in gozdne jase nas nenehno raz­veseljujejo. Seveda si bomo zapomnili tudi, kje rastejo borovnice in brusni­ce, morda pa bomo dobili tudi idejo za nabiranje kostanja in gobarjenje.
Za dostop do izhodiščnih točk lah­ko uporabimo avtobus na progi Ljubljana-Polhov Gradec-Črni vrh, žal pa ob sobotah in nedeljah nimamo prav veliko izbire. Zato je lastno vozilo veliko bolj uporabno. Z različnimi pristopi in sestopi je mogoče Polho­grajsko planinsko pot večkrat ponovi­ti in vedno bomo videli in doživeli kaj novega.
Sem pa tja nas bosta mogoče po­manjkljiv opis poti in pomanjkljiva oz­načenost spravila v slabo voljo, toda polhograjski planinci oznake nenehno dopolnjujejo in upati je, da bodo tudi opis kmalu popravili. Menda jim po­nekod nagajajo lastniki parcel in ne­kateri lovci, ki mislijo, da je gozd le njihov. Morda pa ima tudi ugibanje poti in iskanje oznak svojo posebno draž.
Škoda, da je pošel stari zemljevid Polhograjskega hribovja, kajti zemlje­vid v transverzalni knjižici je neupora­ben. Če se bodo polhograjski planin­ski delavci sporazumeli s prejšnjim za­ložnikom (Planinska zveza Slovenije) za novo popravljeno izdajo, bo prav gotovo izpolnjena velika vrzel, kajti za poljubno načrtovanje pristopov in sestopov je ustrezna karta neizogibna.
Polhograjska planinska pot vseka­kor pomeni Ljubljančanom dragoce­no hodilno ponudbo. Pa ne samo Ljubljančanom, saj smo na poti srečali že pohodnike iz Zagreba in Reke. Ko bomo med potjo videli po oznakah, da se tod srečuje kar pet planinskih poti, se bomo v prihodnje morda lotili še katere od njih.
Polhograjsko planinsko pot torej toplo priporočamo za spomladansko obiskovanje narave.

SILVO KRISTAN

Za rekreacijo in boljše okolje
Vožnja po divjih vodah je med pla­ninci izredno popularna, zato ne bo odveč, če povzamemo obvestilo Pred­sedstva KZS. Vabijo vse, ki jih zani­ma inštruktorski tečaj (pogoj je obvla­danje kajaka na mirni vodi) za rekre­ativne kajakaše na divjih vodah, da pošljejo predprijave na naslov: Kaja­kaška zveza Slovenije, Celovška 25, 61000 Ljubljana.
SČ RAFTINA, ki ima sedež v Ra­dovljici, pa vabi na očiščevlano akcijo. Zbor bo v soboto 12. maja ob 9. uri v Bohinju in — z gumijastimi čolni ali rafti po Savi do Radovljice, da bi jo očistili.

Koledar ’91
V tisku sta dva stenska koledarja za prihodnje leto. »Svetloba višin 91« bo imel 13 umetniških posnetkov iz tujih gorstev, največ s Hima­laje; »Kjer tišina šepeta« pa bo imel 13 velikih in 48 malih posnetkov najlepših posnetkov naših gora. Usmeritev obeh nakazujeta naslo­va. Na PZS sta na ogled primerka obeh koledarjev. Prednaročniška cena je din 500,00 za izvod, pri več­jih naročilih je mogoč popust.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja