Proste ponovitve se razlikujejo
Ali so pri nas ocene teh ponovitev realne? – Plezali so v Vežici in v Paklenici
Pojem prosta ponovitev že nekaj časa našim alpinistom ni povsem tuj. Zatakne pa se pri poročanju in (športnem) vrednotenju dejanj, saj se proste ponovitve celo istih smeri med seboj lahko tudi bistveno razlikujejo. Vzpon nima enake veljave, če ga je opravil samo en član naveze, še posebno, če je (ves čas ali na težjih mestih) plezal kot drugi, varovan od zgoraj.
V tujini imajo vrsto izrazov, s katerimi je možno precej natančno označiti, kakšne »vrste« je bila prosta ponovitev. Pri nas se s tem za sedaj ni še nihče podrobneje ukvarjal, vsaj osnovne »propozicije« pa bi vendarle najbrž morali uveljaviti in ob poročanju opisati, kako je bila smer preplezana ter obvezno, kakšne ocene zaslužijo mesta, ki jih drugi premagujejo s tehničnimi pomagali. Pri tem pa ni smotrno ocene zniževati, saj nekateri že trdijo, da območja šeste stopnje pri nas ni mogoče primerjati z nekaterimi tujimi ocenami. Manjkajo nam kakor kaže, vzorci iz znanih smeri.
V Vežici pa so 17. t. m. rešili še enega izmed problemov. Bogdan Biščak in Igor Škamperle (oba AO Postojna) ter Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba Akademski AO) so prosto ponovili Lahovo smer. Obe ključni mesti v prvem raztežaju so ocenili s VII+ (smer pa s VII/V-VI, 210 m).
Iz Paklenice pa sta se vrnila Pavle Kozjek (AO Matica) in Bojan Leskošek (Akademski AO), ki sta tudi opravila nekaj uspelih prostih ponovitev. Za Bukovo smer, ki sta jo preplezala 15. t. m. menita, da je primerna ocena VII-(3. R)V-VI. Še isti dan sta prosto preplezala tudi Diagonalko (VI+b) v Visoko glavici. Naslednji dan sta opravila (verjetno) 2. PP Kače (VI/V-VI), med plezanjem Figurae veneris pa sta se na najtežjem mestu (gladka previsna poč) morala po enkrat prijeti za klin – VI, A0. V nedeljo sta preplezala še Formo vivo, Leskošek povsem prosto, Kozjak pa se je v prečnici pod drugo streho moral enkrat prijeti za klin.
Dvakrat na TV
29. t. m. bo po dnevniku na ekranih toliko pričakovana oddaja o Skalaših. Film o plezanju v Sfingi (20 minut) pa bo na sporedu 6. maja okoli 22.15. Tisti, ki so že videli pripravljeno gradivo, so polni hvale.
OD TOD IN TAM
Poljaki polni načrtov
Kljub domačim težavam poljski alpinisti ne mirujejo. Kakor kaže, bodo tudi v prihodnje imeli eno izmed vodilnih mest v alpinizmu in še posebej ekspedicionizmu.
Pripravljajo dve nacionalni odpravi. Ana Czerwinska bo vodila žensko na Broad Peak (8047 m), Vojcziek Kurtyka in Jerzy Kukuczka pa nameravata na alpski način preplezati prvenstveno smer v Gašerbrumu (8068 m). To bo za Kurtyko še zadnji preizkus, preden bo krenil z Britanci na K 2 (8611 m), po »poljski smeri« (še nepreplezan SV greben).
Pripravljajo pa tudi več klubskih odprav. Najbolj zanimiva bo zimska na Manaslu (8156 m), ki jo bo vodil dr. Lech Komiszewski, pripravlja pa jo KW Zakopani. Alpinisti iz Toruna in Gdanska se odpravljajo na Daulagiri (8167 m), vodi pa jih Wojczeh Szimanski. V načrtu imajo S steno prek Hruške. Zanimivi so načrti Morskega speleološkega kluba iz Ščečina. Preplezati nameravajo južno rebro Himalčulija (7860 m). KW iz Krakova gre v Karakorum, skupina Batura Mustag, KW iz Varšave pa v J steno južnega Gaurišankarja (7010 m).
Kdor med člani teh odprav išče imeni Zavade in Rutkiewiczeve, ju ne bo našel. Andrzek Zawada je v Pakistanu in raziskuje možnosti za zimski vzpon (1984 m) na drugi najvišji vrh sveta K 2, Wanda pa po poškodbi še počiva.
Tudi v Sibiriji
Mednarodna odprava, v kateri so prevladovali Avstrijci, je obiskala malo znano gorstvo Altaj v Južni Sibiriji. Bazo so imeli pri jezeru Akam (2050 m), na najvišji vrh gorstva Beluho (4505 m) pa so se povzpeli s prečenjem prek Delone (4200 m). Hans Wagner s tovarišem je preplezal V rebro vrha »20 godini Oktombri«. 1500 m visoka severna stena Beluhe pa še čaka.
Muzej v Nepalu
Nepalska planinska organizacija pripravlja »Himalajski muzej«, ki bo v Pokari. Računajo, da bodo v njem prikazali prirodne znamenitosti dežele, običaje in zgodovino, pa seveda vse o ekspedicijah. Pripraviti nameravajo tudi veliko knjižnico z alpinistično literaturo. Patronat nad projektom je prevzela mednarodna planinska organizacija UIAA. Pomoč v denarju in eksponatih obljubljajo tudi članice.
Casarotto gre v Karakorum
Renato Casarotto, o katerem je bilo že veliko slišati, odkar je pred 15 leti začel s plezanjem, jutri odpotuje v Karakorum. Vzpon na še neosvojeni srednji vrh osemtisočaka Broad Peaka načrtuje seveda spet sam, pri finansiranju pa menda ni imel posebnih problemov, čeprav pravi, da v Italiji ni pravih sponzorjev. Je pa zastopnik, svetovalec za podjetja, ki nudijo usluge alpinistom, planincem.
Odpotovali pod Ararat
V četrtek popoldan je odpotovala odprava AS Železniki »Ararat 83«. V načrtu imajo prevoziti okoli 8000 km dolgo pot, trajalo naj bi nekako tri tedne. Razen vzpona na 5156 m visoki Ararat, s katerega namerava Iztok Tomazin poleteti z zmajem, bodo plezali še v turških in bolgarskih stenah.
Slaba udeležba v K. Bistrici
V Kamniški Bistrici je bil 16. t.m. republiški seminar za alpinistične inštruktorje, toda ob šestih predavateljih se ga je udeležilo le 13 kandidatov za IA (tisti, ki že imajo izpite, pa najbrž mislijo, da se ne dogaja nič novega!?) V resnici pa se, kar je bilo lepo razbrati iz predavanj Petra Ščetinina in Draga Metljaka. France Malešič je pripravil pregled nesreč za lani in letos in še za zadnjih 15 let posebej, orisal je pa tudi nekaj novosti v prvi pomoči. France Mulej je podrobneje osvetlil novosti v reševanju izpod plazov, Janez Bizjak in Peter Markič pa sta pripravila razpravi o sorodni tematiki – o starosti alpinistov, oziroma generacijskih sporov. Ob sicer vsebinsko kvalitetnem seminarju pa bi se najbrž spet veljalo vprašati: kakšna je naša organiziranost in kako uresničujemo sprejete sklepe?
Delitev dosledno po propozicijah
Komisija za alpinizem PZS je na zadnji seji med drugim razdelila tudi sredstva, namenjena za (seveda le delno) kritje stroškov, ki so jih imeli alpinisti letošnjo zimo v francoskih Alpah.
Med 35 lani prijavljenimi, je bilo izbranih deset z najboljšimi pogoji in cilji. Ti so že pred odhodom dobili tudi akontacijo (po 7.500 din). Po pregledu poročil je KA sedaj sklenila, da so sicer zadovoljili razpisu le Zvone Andrejčič in Zvone Drobnič, ki sicer nista mogla plezati zaradi bolezni oz. nesreče, ter Blaž Jereb, Pavle Kozjak, Vanja Matijevec in Mirko Pogačar. Zato bodo ti dobili še drugo polovico denarja. Polovična sredstva bo dobila tudi šesterica (Biščak, Bucik, Česen, Frantar, Škamperle in Štremfelj), ki je izpolnila pogoje, toda ni bila med izbranimi. Sabolek in Skok, ki sta napravila letos enega najtežjih zimskih vzponov v Alpah sploh (2. P. Grossove v Druju), ne dobita nič, ker se nista pravočasno prijavila.
Še Kramarjev smuk?
Letošnji Kramarjev smuk je bil na visoki ravni: elektronsko merjenje časa, proga pripravljena s teptalcem… Veliko prostovoljnega dela je bilo potrebnega, pa še okoli 19.000 din so porabili. Ker pa za smuk ni več tolikšnega zanimanja kot včasih, so člani AO Tržič sklenili, da tekmovanja v prihodnje ne bodo več organizirali. Morda ga bodo člani športnega društva v Lomu?
Tekmovanje le za GRS
V nedeljo 1. maja bo XI. memorial Zvoneta Koflerja v Vratih, pravico nastopa pa imajo le registrirani pripadniki GRS, ki bodo tekmovali v dveh starostnih razredih. Žrebanje številk bo v soboto ob 19. uri v Aljaževem domu, razglasitev rezultatov pa dve uri po koncu tekmovanja (štart bo ob 10. uri). Vsak nastopajoči bo moral plačati startnino (100 din), dobil pa bo tudi spominsko darilo.
Odšli so v ZDA
V ZDA so odpotovali trije člani AO pri PD IMPOL iz Slovenske Bistrice. Frančka Kneza (27), avtoelektričarja v celjskem EMO, najbrž posebej ni potrebno predstavljati. Povejmo le, da je do odhoda v ameriški plezalni eldorado v svoj dnevnik zapisal 1226 vzponov, med njimi jih je 276 takih, ki jim je pripisal opombo – prvenstveni. Marjan Frešer (28) je tehnik v Mariborskih livarnah, pleza že šest let in je v tem času opravil nekako 220 tur (15 PrV). Lani je bil z društveno odpravo v Andih. Bojč Veber (25), ki je med njimi edini že poročen, pa pleza šele štiri leta in ima opravljenih 90 vzponov (5 PrV).
»V dolini Yosemite bomo skušali preplezati nekaj ekstremno težkih smeri,« je kratko povedal ob odhodu Franček Knez.
Veleslalom pod Raduho
Tudi drugo letošnje tekmovanje, ki velja za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov, je bilo dobro organizirano. Pripravili so ga člani PD Črna ob pomoči članov smučarskega kluba. Toda udeležba je bila tudi tokrat izključeno področna, tekmovalo pa je le 50 smučarjev. Drugo leto bodo zato skušali pritegniti pozornost z nekaterimi novostmi, posebej računajo še na starejše alpiniste.
Pri planinkah do 15 let je zmagala Katjuša Pušnik (35,04), pri starejših pa Natalija Fužinar (37,17), obe sta članici domačega PD. Domači so bili tudi zmagovalci v vseh treh razredih za planince: do 15 let – Robi Kranjc (35,09), do 35 let – Milan Pečovnik (33,19) in pri starejših Franc Plesec (34,13). Med alpinistkami pa je bila najhitrejša Irena Kolar (AO Ravne, 48,30) in med alpinisti Luka Karničar (AO Jezersko, 32,64). Ekipno je zmagal AO Črna, pred AO Ravne in postajo GRS iz Prevalj.
Šola v Nepalu
V petem letu obstoja (zgrajeno je bilo leta 1979) terja poslopje alpinistične šole, ki je bilo v Manangu zgrajeno iz naših sredstev za nerazvite, prvo večje dopolnilo – klasično streho, ker ravna, kakršno imajo domovi domačinov, ne ustreza. To pa ni edini finančni problem, s katerim se ukvarja naša planinska organizacija, ki že ves čas skrbi za tečaje v Nepalu. ZAMTES je odobril za letos le kritje stroškov za enega inštruktorja, ZTKOJ bo primaknila malo manj denarja, kot stane prevoz za dva nadaljnja, poslati pa moramo vsaj štiri in zdravnika! Drugo so prevzeli Francozi in Italijani, opremo pa bodo prispevali Švicarji. Problem se ponavlja: vsako leto znova boj za denar, čeprav akcijo vsi hvalijo in ima v tujini izreden odmev.
Plezal še pred odhodom
Čeprav je prvo »pripravljalno« obdobje Frančka Kneza na njegovo enkratno turnejo, med katero želi dokazati vse svoje sposobnosti, minilo predvsem v garanju na fasadah, tudi brez plezanja ni šlo. Pred 14 dnevi je sam plezal v Strelčevi peči, 13. in 14. t. m. pa sta s Tonetom Galufom preplezala tri prvenstvene v Klemenči peči: Drobtino (IV+), Aprilsko (IV- V) in Črni lišaj (IV+).
Smučali po žlebu in grapi
Andrej Zorčič je sredi marca z Andrejem Rusom smučal po Desnem žlebu v Kočni (40°C, 450 m), 16. t. m. pa sta z Igorjem Puhauom (vsi člani Akademskega AO) presmučala Južno grapo v Ablanci.
Slikovno gradivo izgubljeno
Vodja založniške dejavnosti beograjske Sportske knjige je obvestil Planinsko zvezo, da slikovnega gradiva, ki so ga prejeli za monografijo Fizička kultura (v dveh zvezkih je izšla leta 1975 in 1977) žal doslej še niso uspeli najti. V tolažbo so navedli, da to ni edino gradivo, ki se je izgubilo in da ljudje, ki so pripravljali to delo, niso več v njihovi DO. To, da so – še posebno velja to za prvo knjigo – svoje delo slabo opravili tudi vsebinsko, smo vedeli pa že ob izidu.
Ženska himalajska odprava
V začetku maja bo Silvija Buscaini- Metzeitin odpeljala v indijsko Himalajo povsem žensko alpinistično odpravo. V njej so štiri alpinistke in dve zdravnici, k sodelovanju pa je menda vabila tudi naše alpinistke.
V steni Kleka
16. t.m. sta Aco Pepevnik in Bojan Šrot prosto ponovila smer HPD 90 v Steni Kleka, potem pa preplezala še Žoharjev steber, Plafonierko in Dragmanovo smer. Slavko Cankar in Aleš Stopar pa sta preplezala prve tri (Stopar PP Plafonierke: VI+/VI). V nedeljo, ko je bilo že zelo vroče, so preplezali še JV glavo Kleka. Ob njih so plezali še štirje člani Gorenjesavinjske AS in Zagrebčani.
Plaz zasul trojico naših alpinistov
V nesreči je umrl Nejc Zaplotnik – Anteja Bučana še niso našli
KATMANDU, 24. aprila – Trojico jugoslovanskih alpinistov, članov odprave na Manaslu I (8156 m), je danes zasul plaz ledu in kamenja. Kakor poroča agencija UPI, je v nesreči izgubi bil življenje Jernej Zaplotnik, Anteja Bučana še niso našli, medtem ko so lažje poškodovanega Srečka Gregova z zdravnikom odprave Igorjem Žuljanom prepeljali s helikopterjem v Katmandu.
SMRT V HIMALAJI-Nejc Zaplotnik
Naši radioamaterji pa so spretijeli novico, da je odprava izgubila upanje, da je Ante Bučan ostal živ v nesreči, ki se je zgodila danes ob 9.20 po lokalnem času. Plaz je zasul trojico, ko se je vzpenjala iz prvega tabora na višini 4400 m proti drugemu taboru (5300 m).
Hrvaška alpinistična odprava »Manaslu 83«, ki jo vodi Splitčan Vinko Marovič, njegov namestnik pa je Stipe Božič, je odpotovala iz domovine 8. marca. Med šestnajstimi člani odprave sta bila tudi dva alpinista iz Slovenije – Jernej Zaplotnik-Nejc in Viki Grošelj.
31-letni Nejc Zaplotnik iz Kranja je bil eden naših vodilnih alpinistov, sodil pa je tudi v vrh svetovnega alpinizma, saj je bil med šestnajsterico na svetu, ki je stala na treh osemtisočakih. Zaplotnik se je povzpel leta 1975 na Makalu, 1977 na Hidden Peak, leta 1979 pa na Mount Everest, pri tem pa so bile vse tri njegove smeri prvenstvene. Zaplotnik je imel za seboj več kot 350 tur, med njimi številne prvenstvene. Bil je tudi inštruktor gorskih vodnikov v Nepalu, o svojih doživetjih v gorah pa je napisal avtobiografsko knjigo »Pot«. Zaplotnik je bil študent Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani.
Obdobje, ki ne zasluži pozabe
Četrta številka Planinskega vestnika je posvečena 80-letnici planinstva v Gornjesavski dolini – Pomemben prispevek Skale
Aprilska številka Planinskega vestnika je posvečena 80-letnici planinstva v Gornjesavski dolini. Že naslovnica, ki prikazuje zasneženo triglavsko severno steno, simbolizira hotenja, želje, delo in ponos planincev s tega območja. S Triglavom – najvišjim slovenskim vrhom in z njegovo mogočno severno steno je neločljivo povezana zgodovina planinstva in alpinizma na Jesenicah in okoliških krajih.
Uvodni članek Stanka Ravnika Mejniki razvoja slovenske planinske organizacije v Gornjesavski dolini prinaša vrsto zanimivosti in zgodovinskih podatkov, ki ne bi smeli izginiti v pozabo. Ob prebiranju prispevka bralec spozna, kako tesno je zgodovina planinstva v tej dolini povezana z zgodovino celotnega slovenskega planinstva. To potrjuje tudi prispevek dr. Mihe Potočnika, ki opisuje štiri najvidnejše jeseniške Skalaše: Jožo Čopa, Matevža Freliha, Draga Koreninija in Miho Čopa.
Poleg Skalašev, ki so gojili predvsem plezanje in smučanje ter članov planinskega društva, ki so največ pozornosti namenjali planinskemu gospodarstvu, so na Jesenicah delovali tudi mladi planinci, ki so se, kot piše Vladimir Stojan, že pred drugo svetovno vojno združili v mladinskem odseku. Članek opisuje dejavnost mladinskega odseka od njegovih začetkov do danes. Viktor Nošak v svojem prispevku govori, kako so elektrificirali Vršič, Stanko Ravnik pa je prijetno opisal, kako je še kot mlad fant hodil na Golico. Njegovi opisi narave so res privlačni, zanimivo pa je tudi razmišljanje o vrednotah planinstva. Marsikoga bo prav gotovo pritegnil članek Cirila Pračka: Rožca – naš St. Moritz, ki govori o priljubljenem smučišču Skale na avstrijski strani Karavank.
Še zlasti za alpiniste bodo v aprilski številki PV zanimivi štirje članki s plezalsko vsebino, prav gotovo pa bodo opisi doživetij v skrajno težavnih stenah pritegnili pozornost tudi drugih bralcev. Iztok Tomazin je zelo plastično prikazal plezanje, ki je res že na meji človeških zmogljivosti. Opisal je, kako je v navezi s Frančkom Knezom opravil prvo prosto ponovitev smeri Klin v Paklenici, ki je do zdaj pri nas najtežja preplezana smer. O skrajnih naporih in negotovosti govori tudi prispevek Romana Cerarja, ki opisuje vzpon prek Zmutovega nosa v severni steni Materhorna. Roman je s soplezalcem preživel štiri dni v zelo težavni steni, zatem pa je bil še tri dni jetnik snega na vrhu gore.
Doživetja in občutke v stenah opisujeta tudi Stane Oblak in Andrej Dernikovič.
Pri nas nimamo velikih ledenikov, prav zato bo članek Ivana Gamsa o triglavskem ledeniku verjetno pritegnil pozornost marsikaterega bralca. Omeniti moramo tudi tri članke, ki opisujejo doživetja na planinskih izletih. Branka Napotnik govori o zimskem pohodu na Stol, zapisala pa je tudi misli dveh preživelih borcev Cankarjevega bataljona, ki se spominjata bitke na Stolu. Viktor Košir lirično opisuje vtise z izleta pod vznožje Martuljkove skupine, Eva Jurkovič pa je napisala simpatično poročilo o zimskem mladinskem taboru PD Ptuj na Uskovnici.
Med stalnimi rubrikami PV tokrat še zlasti izstopa rubrika Iz planinske literature. Milan Vošnak je podal zelo izčrpno recenzijo in oceno knjige Janeza Bizjaka Gore pod polnočnim soncem. Prav gotovo bo s svojim zapisom pritegnil marsikaterega bralca, da se bo odločil za branje te knjige o Grenlandiji in slovenskih alpinističnih odpravah na največji otok sveta. V stalnih rubrikah PV lahko preberemo še vrsto zanimivosti o življenju in delu naših planincev, o alpinizmu in varstvu narave.
Miro Štebe
Večer z Yvesom Ballujem
V okviru tedna alpinističnega filma, ki ga je od 18. do 23. t. m. pripravil francoski kulturni center v Ljubljani, je bil osrednji dogodek sredin večer na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je Yves Ballu z diapozitivi in osebnim komentarjem obogatil uspelo serijo. 250 obiskovalcev je z zanimanjem sledilo obdobju osvajanja »zadnjih« treh problemov Alp in najnovejšim francoskim dosežkom na področju alpinizma, zlasti pa prostega plezanja.
Visoki gost se je izkazal kot navdušen alpinist, publicist in organizator tudi na neformalnem srečanju s predstavniki CCF in PZS. Kot priznani francoski avtor alpinističnega zgodovinopisja se je Yves Ballu zanimal tudi za pomembnejše mejnike v razvoju našega alpinizma, ki bi jih želel vključiti v svojo najnovejšo knjigo o razvoju alpinizma od njegovih začetkov do danes.
Sonja Dolinšek
